1. Tehnično-organizacijske zadeve

Jezik in slovstvo z letom 2003 prehaja v novo shemo izhajanja. Razlogi za to so po eni strani zamenjava uredništva, ki je zaradi poznega sklepa upravnega odbora Zveze slavističnih društev (decembra 2002) onemogočila začetek rednega izhajanja po stari shemi (od oktobra do maja), po drugi strani pa se je stara shema izkazala za nepraktično. Letno izhajanje je boljše tako zaradi razvidnosti pri pridobivanju razpisnih sredstev iz proračunskih virov kot tudi zaradi naročniškega sistema. Glede na situacijo v slovenistični strokovni in znanstveni publicistiki je uredniški odbor sklenil, da bo revija izhajala s šestimi številkami na leto. Sklep je potrdil tudi upravni odbor izdajatelja. Ena številka na leto bo dvojna, in sicer tematska, s posebnim urednikom (iz odbora, lahko tudi zunanjim). Tematska številka naj bi celovito predstavila sodobno stanje raziskav in strokovnih aplikacij na posameznem strokovnem slovenističnem področju in področje tudi spodbudilo k nadaljnjemu razvoju.

Uredniški odbor (odslej UO) je tudi sklenil, da bo revija Jezik in slovstvo – razen za posamezne naročene članke v uredniškem dogovoru – zagotovila razviden sistem recenziranja, z dvema recenzentoma za vsako razpravo in s kar se da dosledno anonimnostjo postopka. Na ta način se revija priključuje sodobnim standardom na področju znanstvene publicistike.

V letu 2003 je treba urediti in normalizirati arhiv in tehnično dokumentacijo revije; prejšnji UO je zadeve predal v zelo ubogem stanju. Ažurirati je treba predvsem sezname naročnikov. Zaradi nerednega izhajanja revije v preteklem obdobju in drugih razlogov je precej naročnikov odpovedalo naročniško razmerje. Prejšnje uredništvo je novemu prepustilo tudi plačilo računov za prejšnje leto izhajanja (2001/2002), naročnin pa ni pobralo; vse to se je izkazalo šele po zamenjavi. Novi UO je zato sklenil, da bo širokemu krogu evidentiranih naročnikov Jezika in slovstva v februarju 2003 poslal obvestilo o spremembah in jih pozval, naj plačajo naročnino za pretekli letnik in naj naklonjeno pričakajo prenovljeno revijo. Naročnino za tekoči letnik bodo naročniki poravnali v drugi polovici letnika.

Zaradi vsega omenjenega se je zdelo UO primerno, da se po enajstih letnikih tudi revija tudi oblikovno prenovi. Glede na tržno stanje in po pregledu cen se je UO odločil, da bo zamenjal prejšnje, cenovno manj ugodne partnerje (tehnično uredništvo s pripravo na tisk ter tiskarno) z novimi; tehnično uredništvo se pridružuje strokovnemu uredništvu.


2. Vsebinske zadeve

Jezik in slovstvo nadaljuje skoraj petdesetletno programsko tradicijo revije (izhaja od l. 1955), ki zasleduje vprašanje jezika, literature ter pedagoške teorije in prakse. Seveda pa je treba programska izhodišča revidirati in jih prilagoditi sodobnim in prihajajočim družbenim, znanstvenim in strokovnim razmeram.

Slovenistika kot krovni vidik ved, ki se ukvarjajo s slovenskim jezikom in slovensko književnostjo, je potrebna poglobljenega razmisleka v okvirih slovenske državnosti ter sodobnih integracijskih in globalizacijskih procesov. Po mnenju uredništva tako razmišljanje nikakor ne sme biti uglašeno obrambeno ali zaščitniško, temveč mora biti odprto, utemeljeno, samozavestno ter iščoče. Dobrodošla bodo zlasti tista spoznanja, ki bodo vpeta tudi v mednarodni okvir bodisi nacionalnih ved bodisi posameznih znanstvenih in strokovnih disciplin in polj. Slovensko jezikoslovje in slovenska literarna veda se že zdaj v marsikaterem segmentu ne povezujeta več samo s tradicionalnimi slavističnim in slovanskim okoljem, temveč segata širše; uredniški odbor bo dejavno spodbujal razmislek o razmerju med nacionalno in internacionalno razsežnostjo slovenističnih strok.

Po drugi strani se bo revija odprla predvsem tistemu razmislekom, ki znanstvenosti in strokovnosti ne razumejo kot nekaj posvečenega, ekskluzivnega, namenjenega samemu sebi in samozadostnega, temveč raziskovalno energijo usmerjajo v realne in aktualne strokovne in družbene probleme in jih skušajo v skladu z visokimi znanstvenimi merili in etiko tudi pojasnjevati in reševati.

Zato bo uredništvo poskušalo dobiti čimveč besedil, ki ustrezajo navedenim izhodiščem, in sicer tako znanstvenih razprav kot tudi informativnih strokovnih člankov. UO namreč načrtuje okrepljeno strokovno-informativno vlogo Jezika in slovstva; poleg okrepljene recenzijske dejavnosti, h kateri bodo pritegnjeni tako uveljavljeni kot mlajši slovenisti, bo uredništvo spodbudilo tudi druge oblike obveščanja, npr. kritična poročila z domačih in mednarodnih kongresov, poročila in recenzije raziskovalnih in razvojnih projektov, ocene najzanimivejših akademskih slovenističnih izdelkov, oceno strokovnih aplikacij, najrazličnejših učnih gradiv ipd.Revija se bo odprla tudi strokovni polemiki o najvažnejših vprašanjih v slovenistični stroki.

Revija je v uredniški odbor pritegnila tudi tuje člane in članice, s čimer bo še okrepila mednarodno primerljivost in odmevnost.

Eden od temeljnih ciljev uredniške politike ne le v letu 2003, temveč v celotnem triletnem mandatu je doseči, da revija Jezik in slovstvo postane osrednja slovenistična strokovna revija ter da se tudi mednarodno uveljavi kot visoko relevantna in ugledna znanstvena publikacija.


3. Razmerje do sorodnih revij

Iz povedanega je razvidno, da je Jezik in slovstvo edinstvena revija v slovenskem in mednarodnem prostoru zaradi svoje posebne zasnove: združuje slovenistično strokovno in znanstveno misel v vsej strokovni vertikali in horizontali. Sorodna Slavistična revija je v svoji znanstveni naravnanosti usmerjena predvsem v povezovanje slovenistike in slavističnih vsebin, pa tudi konceptualno-metodološko je oblikovana drugače.


V Ljubljani, 14. 2. 2003