Revija Jezik in slovstvo se želi s sistemom slepega, sistematiziranega in evidentiranega recenziranja priključiti sodobnim standardom na področju znanstvene publicistike. Uredništvo revije določi recenzenta za razpravo, ki prispe na naslov uredništva oz. h kateremu od urednikov (izjema so zgolj posamezne naročene razprave, nastale v dogovoru z uredništvom) in mu pošlje razpravo v recenzentsko branje. Recenzent prejme razpravo (brez avtorjevega imena) in priloženi standardizirani recenzentski obrazec, ki ga mora v skladu z dodanimi navodili izpolniti. Izpolnjeno strokovno recenzijo in kopijo prispevka z dodanimi popravki in komentarji recenzent vrne uredništvu, ta pa ju posreduje avtorju. Tako je poskrbljeno, da avtor in recenzent ne stopita v stik. Recenzent naj svoje delo opravi v roku dveh tednov, razen če ni drugače dogovorjeno.

Delo recenzenta revije Jezik in slovstvo je simbolično honorirano. Glede na sklep dvanajste seje uredniškega odbora revije Jezik in slovstvo (9. novembra 2006) se za recenzijo razprave izplača honorar v višini 33,39 EUR (8.000 SIT) bruto. Honorar se izplača samo za recenzije, ki so opravljene po tu opisanem standardiziranem postopku slepega recenziranja in ki so dokumentirane ter arhivirane v uredništvu revije. Ob koncu koledarskega leta sklene založnik revije Jezik in slovstvo z recenzentom avtorsko pogodbo o izplačilu honorarja.

(oglejte si njegovo DOC verzijo)

Na dnu prve strani obrazca recenzent vpiše svoje ime in naslov razprave, ki jo je prejel v oceno; podatki so namenjeni uredništvu revije za evidenco ter tehničnemu uredniku za arhiv recenzij. To je tudi edino mesto v vsej recenziji, kjer recenzent nastopa z imenom in priimkom, nadaljevanje recenzije je namreč namenjeno avtorju razprave in mora biti anonimno.

Pravilno izpolnjena recenzija ima dva dela. Splošni in posebni del.

Splošni del recenzije je druga stran recenzentskega obrazca, ki ga je recenzent prejel skupaj z razpravo. Ta del recenzije je namenjen tako uredništvu revije kot avtorju razprave. Ko bo uredništvo izoblikovalo svoj sklep o objavi ali neobjavi razprave v Jeziku in slovstvu, se bo med drugim opiralo prav na splošni del recenzije. Recenzent naj v obrazcu izpolni naslednja polja:

1. Osnovne podatke o recenziranem delu: naslov, obseg, tehnično opremljenost besedila.
2. Kratko predstavitev vsebine.
3. Oceno recenziranega dela. Na voljo je tristopenjska lestvica slabo – srednje – dobro. Recenzent ocenjuje razpravo po naslednjih kriterijih: usklajenost z uredniškim programom, informativnost, inovativnost, uporabnost, prispevek k razvoju slovenistične znanosti, jezikovna in metodološka neoporečnost.
4. Kratek povzetek pripomb, namenjenih avtorju (glej posebni del recenzije) in temeljnih ugotovitev, do katerih je recenzent prišel ob prebiranju razprave.
5. Sklepni del je ocena razprave, tj. natančno in nedvoumno formulirana odločitev: razprava je primerna za objavo, razpravo je treba dopolniti v skladu s predlaganimi pripombami, razprava ni primerna za objavo … Ta del recenzije je tako za uredništvo kot za usodo same razprave najpomembnejši. V njem recenzent strne svoje ugotovitve in napotke avtorju v eno od petih ponujenih opisnih ocen.

Posebni del recenzije je v nasprotju s splošnim delom namenjen izključno avtorju razprave. Zanj je ta del recenzije najpomembnejši, ker vsebuje natančne in kritične pripombe k posameznim delom besedila. Priloga temu delu recenzije je rokopis z vnesenimi predlogi sprememb. Za posebni del recenzije ni standariziranega obrazca, recenzent torej tu ni omejen z ocenjevanjem, opredeljevanjem in upoštevanjem postavljenih meril. To je dejansko dopis v običajnem obsegu ene strani A4 formata (čeprav so nekateri bistveno daljši, tudi do treh strani), v katerem lahko recenzent natančneje formulira svoje ugotovitve, polemizira z avtorjem, strokovno ugovarja posameznim delom razprave in niza protiargumente. Ker ni prostorsko omejen, naj bi recenzent na tem mestu posamezne pripombe natančneje obrazložil in – kar je najpomembnejše – predlagal konkretne spremembe. V posebnem delu recenzije je prostora še za marsikaj, npr. za komentar o izboru strokovne literature, tehnični obliki besedila, terminoloških spodrsljajih, jezikovnih napakah ipd. Tudi v posebnem delu recenzije ostaja recenzent nepodpisan oz. anonimen.

Seznam recenzentov se oblikuje na uredniških sejah revije in je javnega značaja, medtem ko podatki o recenzentu posamezne razprave niso javno dostopni. Vsak od področnih urednikov si za svoje področje izbere krog recenzentov, v posameznih primerih pa se lahko recenzenta določi posebej le za določeno razpravo. Ker se s pomočjo recenzij izoblikuje tako izbor in končna podoba prispevkov v reviji kot tudi uredniško mnenje o prispevkih, uredništvo od recenzentov pričakuje tehtno, znanstveno nesporno in strokovno podkrepljeno delo. Uredništvo komunicira z vsakim recenzentom osebno, torej če recenzent zavrne sodelovanje, mora razpravo vrniti uredništvu, ne pa sam razprave ponujati v recenzijo komu drugemu. Če urednik revije ugotovi, da je določena recenzija opravljena površno, lahko od recenzenta zahteva dopolnilo k recenziji ali pa spremembo sklepne ocene. Ravno tako lahko uredništvo recenzentu zavrne opravljeno recenzijo (in mu s tem odreče pravico do honorarja), če se izkaže, da recenzent ni v celoti izpolnil recenzije ali da jo je prepustil v izdelavo komu drugemu.

Sestavil
Matjaž Zaplotnik
tehnični urednik JiS-a