-
Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Jubileji
Jezik in slovstvo
Kazalo letnika
 
Zadnja verzija


 -



Andreja Zele
ZRC SAZU v Ljubljani



Ob zivljenjskem in delovnem jubileju prof. dr. Ade Vidovic Muha



 - Svojo zivljenjsko obletnico je namrec profesorica Ada Vidovic Muha zaokrozila se z izidom knjige Slovensko leksikalno pomenoslovje, kar najbolj smiselno in povedno odslikuje nacin prepletanja njenega zivljenja in dela, zivljenjsko samoumevnost nenehnega snovanja in iskanja ter potrjevanje oz. utrjevanje ze dosezenega. Njeno osnovno vodilo, tako zivljenjsko kot delovno, je postena doslednost v izbrani stroki, kar si zelo povrsinski opazovalec lahko razlaga zgolj kot strogost.

V rodni Pivki oz. v St. Petru na Krasu se je ze v osnovnosolskih klopeh lahko srecala s priznano pesnico Ludoviko Kalan, ki bi danes lahko bila sinonim za tisti stari uciteljski kader z obcudovanja vredno sirino. Lahko je obcudovala za tisti cas bogato knjiznico slavista dr. Antona Pozarja, ki je tedaj zupnikoval v rodnem Sempetru, in si pri njem izposodila kaksno leposlovno knjigo. Delovnost in doslednost pa je pridobila od starsev, predvsem od oceta, ki je s posebnim zanimanjem spremljal njeno solanje, se zlasti poznejse strokovno delo in znanstveno delovanje. Verjetno v gimnazijskih letih, ko jo je na gimnaziji v Postojni pouceval tudi znani poliglot, sicer romanist in leksikograf Josip Pavlica, se ni mogla vedeti, da jo bo stroka zanesla najprej prav v leksikologijo.

Iz rodnega Sempetra je v Ljubljano odnesla trdnost, ki jo na tem delu Slovenije utrjuje burja, in malo izrocilne kraske trme, ki cloveku se kako prav pride. 1959. leta je na Filozofski fakulteti vpisala smeri slovenski in srbohrvaski jezik s knjizevnostma. Vzporedno je obiskovala tudi lektorata ceskega in ruskega jezika.

V smislu slavisticnih centrov na Ceskem in v takratni Sovjetski zvezi se je pri seminarju profesorice Brede Pogorelec ze lahko seznanjala z osnovami strukturalisticne jezikoslovne teorije. Siroko podrocje strokovnega zanimanje njene profesorice, od zgodovine slovenskega jezika do jezikovne zvrstnosti in stilne razslojenosti, sodobnih jezikovnih, zlasti sociolingvisticnih pojavov, predvsem pa spoznanje, da mora slovenski knjizni jezik na podlagi teorije modernega evropskega jezikoslovja postati predmet samostojnega znanstvenega jezikoslovja, ji je omogocilo utrditev njene lastne suverene jezikoslovne usmeritve. Ze med dodiplomskim studijem se je pri ceskem lektoratu pri odlicnem bohemistu profesorju Borisu Urbancicu dodobra seznanila s ceskim jezikom in kulturo. Ta jo je tudi kot dober znanec ceskih leksikologov leta 1963 skupaj s se nekaj mladimi bodocimi uredniki slovarja napotil na podiplomsko izpopolnjevanje na Karlovo univerzo v Pragi. To prasko obdobje in seveda praska sola, srecevanja z vidnimi ceskimi jezikoslovci, kot je bil Alois Jedlicka, in pa mladostna navdusenost so jo po vrnitvi potegnili v slovarsko delo, v leksikolosko sekcijo Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa. Strokovni dialogi in razciscevanja z mladogramatikom Antonom Bajcem, s pronicljivim analitikom Jakobom Riglerjem in delovna doslednost Staneta Suhadolnika so jo izoblikovali v leksikologinjo. In ker prva zaposlitev, kot prva ljubezen, praviloma trajno zaznamuje cloveka, svoje leksikolosko znanje prenasa na danasnje generacije studentov. Bila je soavtorica in sourednica prvih treh knjig Slovarja slovenskega knjiznega jezika (1970, 1975, 1979) in visja strokovna sodelavka v leksikoloski sekciji. Posledica natancnega potrpezljivega slovarskega dela in vzporednega studija je magistrsko delo Pomen pridevniske besede in njena skladenjska zveza (1977). Pomenska sistematizacija pridevniskih besed z njihovimi podstavami, ki odkrivajo pomenska razmerja, potrebna za razvrstitev v levem prilastku, je nasla svoje mesto v Novi slovenski skladnji in v predelani slovnici J. Toporisica.

Zelja po pedagoskem delu pa jo je konec sedemdesetih pripeljala na katedro za slovenski knjizni jezik in stilistiko, kjer je od leta 1995 redna profesorica za slovenski knjizni jezik in stilistiko. Delovna intenzivnost ji je posledicno omogocala izoblikovanje lastnih samostojnih stalisc, ki so jo osvobajala pri strokovnem delovanju ob slovenisticnih avtoritetah, kot sta Breda Pogorelec in Joze Toporisic. V razvoj slovenskega skladenjskega besedotvorja se je intenzivno vkljucila z utemeljitvijo slovenskega skladenjskega besedotvorja --- uvedla in definirala je pojem besedotvorne skladnje, ki jo kot enota doloca skladenjska podstava. Svoj prispevek k slovenski besedotvorni teoriji je potrdila in obranila z doktorsko disertacijo Zlozenke v slovenskem knjiznem jeziku leta 1983. Predelano in problemsko razsirjeno delo je leta 1988 izslo v knjigi Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zlozenk in v zacetku devetdesetih svojo znanstveno trajnost se utrjevalo v polemicnih nadaljevankah o slovenski besedotvorni teoriji s profesorjem Toporisicem. V smislu, da je kritika v bistvu spodbuda in znak, da te opazijo, je nadaljevala svoje delo. Tudi v njem, ceprav je strokovno, se tu in tam opazi navezanost na domaci kraj --- kako si sicer razlagati, da npr. zgledu Zemlja --- zemeljski sledi kar Pivka --- piv-(s)ki (SSB: 132) ali pa pripombe »beseda je uporabljana na Pivskem«. Lahko bi rekli, da njen pester opus samo potrjuje njeno veckrat izreceno stalisce, da »jezikoslovje, odrezano od jezikovne ustvarjalnosti, ne more biti verodostojna veda. V enaki meri tudi literarna veda brez jezikovnih razclenitev ne more ohraniti ustvarjalne celovitosti /.../«.

Ker je bibliografija profesorice Ade Vidovic Muha izsla v Slavisticni reviji (2000/48, st. 1: 105-118), bodo podrocja njenega delovanja tu predstavljena zgolj v kratkem opisu.

Podiplomsko prasko obdobje jo je s prakticiranjem cescine zaneslo tudi v prevajalstvo s prevodi Jana Grossmana, Ludovika Askenazyja, Bohumila Hrabala, Frantiska Benharta, Ivana Vyskocila, Milana Kundere idr., objavljenih v Problemih, Nasih razgledih, Sodobnosti in pri Mladinski knjigi. Pogosti pa so bili tudi ze bolj leksikolosko naravnani prispevki, kot npr. Razmisljanje o cinitelju, faktorju, dejavniku, Zunaj in izven, Kdaj upraviciti in kdaj opraviciti, o razlikah med pokazateljem, pokazovalcem, kazalnikom in kazalcem, o zarkih alfa in o alfa zarkih (vse je izslo v Gospodarskem vestniku leta 1968) ipd. Njene nekdanje institutske kolegice se danes povedo, kako so po njeni zaslugi bile opozorjene na zmrznjene in zamrznjene izdelke v trgovinah (Zmrzniti ali zamrzniti, JiS 1973/74, 19/8: 302-306). Ne moremo mimo nekaterih jezikovnozvrstnih in jezikovnostilnih prispevkov, kot npr. Oris dveh osnovnih pojavnih oblik sistema knjiznega jezika (JiS 1971/72, 17/6, 178-186) in Kategorizacija in stilna opredelitev ozko knjizne leksike (SJLK 1972), ki so nanovo pridobljene slavisticne smernice (spoznanja A. Jedlicke, M. Salingové in J. Zime) skusali uveljaviti tudi na slovenskem gradivu.

Kot ze receno, je bila v osemdesetih osrednja tema njenega znanstvenega delovanja skladenjsko besedotvorje, s katerim je pojasnjevala tudi probleme in razvojne zmoznosti slovenskega strokovnega izrazja (Slovenski jezik v znanosti, 1985, 1989, 1996). Dokazuje tudi, da ji vecinoma strukturalni vidik omogoca nova in nova aktualna branja zgodovinske jezikoslovne zapuscine, npr. Neglagolske tvorjenke v Trubarjevi Cerkovni ordningi (1986: 349- 374), Zgradba tvorjenk v Brizinskih spomenikih (1989: 51-62), Besedotvorna tipologija »novoslovenskega« gradiva pri Miklosicu (1992: 173-190). S spostovanjem do zgodovinske jezikoslovne zapuscine, zlasti se tiste prezrte, je s clanki in razpravami strokovno in clovesko ozivila portret prvega slovenskega strukturalisticnega jezikoslovca Radivoja Fracisca Mikusa in tako po dolgih letih vsem nam priblizala tega med Slovenci kar pozabljenega jezikoslovca. Tudi nekatere jezikoslovne ocene, kot je tista o Novi slovenski skladnji J. Toporisica (SR 1984, 32/2: 142-125), prinasajo poleg obravnave posameznih jezikovnih pojavov dragocen vecravninski pregled sodobne jezikoslovne problematike, v tem primeru recimo konkretne predloge za novo funkcijskoskladenjsko delitev besednih vrst.

V devetdesetih so v ospredje njenega zanimanja spet intenzivneje stopili leksikalno pomenoslovje, jezikovnosistemska stilistika in sociolingvisticna vprasanja.

Obravnava se vedno ne povsem pomenskoskladenjsko doreceno in zato zanimivo vprasanje dolocnosti v Dolocnost kot besedilna prvina v slovnicnem opisu slovenskega jezika (1996: 115-130). Clanka Razmerja med leksemi in homonimija (1997) in Cas in prostor, ujeta v slovenski slovar 20. stoletja (SJLK 1999) sta sistemsko uredila pomenoslovno izrazje in hkrati ze napovedala profesoricino monografijo Slovensko leksikalno pomenoslovje. S prvotnostjo prostorskosti in iz nje izhajajocimi razmerji se ukvarja pri pomenskoskladenjskih in pretvorbenih povezavah med glagoloma biti in imeti v razpravi Pomenski preplet glagolov imeti in biti --- njuna jezikovnosistemska stilistika (SR 1998, 46/4: 293-323).

Za razvoj slovenisticnega jezikoslovja so pomembne tudi profesoricine ugotovitve in zahteve, objavljene v Delu, Veceru in Razgledih. Ugotavlja, da je dandanes za verodostojnost in aktualnost tako temeljnih kot aplikativnih slovenisticnih jezikoslovnih raziskav nujna casovno podprta racunalniska zbirka besedil (v slovenskem prostoru tako nastaja FIDA); raziskovalno in pedagosko jedro pa je potrebno nadgrajevati v smislu, da mora slovenski znanstveni oz. strokovni jezik postati sestavina studijskega programa vseh fakultet slovenskih univerz. Z jezikovnokulturnega vidika je potrebna jezikovna svetovalnica, se naprej je potrebno razvijati programe za slovenscino kot drugi/tuji jezik (trenutno je slovenscina na vec kot stiridesetih univerzah). V raziskovalni interes je potrebno enakovredno zajeti celotni slovenski prostor z vsemi avtohtonimi slovenskimi manjsinami --- tu pa se racuna na konkretno podporo odgovornih drzavnih institucij, saj »/.../ slovenisti jezikoslovci pac ne moremo prevzemati odgovornosti za stanje, ko bodo slovenscino cez dvajset ali trideset let raziskovali ameriski in francoski jezikoslovci kot izjemno zanimiv jezik z mnogimi staroslovanskimi relikti, ki se po nekaterih odrocnih krajih celo se govori /.../«. In ce povzamem, bistveni problem slovenscine danes je verjetno res v tem, da »mnogi ne znajo ali celo nocejo biti v svojem jeziku«, in »Kam? Koliko jih je, ki so res lahko svobodni zunaj njega?«

Strokovno delo profesorice Ade Vidovic Muha je vezano tudi na razlicna urednistva in pomembne strokovne funkcije. Poleg sourednistva pri prvih treh knjigah Slovarja slovenskega knjiznega jezika je uredila zbornik Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (1986), bila urednica dveh zbornikov prispevkov s simpozijev Slovenski jezik v znanosti 1, 2 (1986, 1989), sourednica mednarodnega simpozija Obdobje baroka v slovenskem jeziku, knjizevnosti in kulturi (1987), sourednica studijskih programov Slovenski jezik s knjizevnostjo za studijski leti 1991/92 in 1993/94. Kot nacionalna koordinatorica mednarodnega raziskovalnega projekta Sodobne spremembe v slovanskih jezikih 1945- 1995 je uredila zbornika Jezik in cas (1996) in Slovenski jezik (Opole 1998). Od leta 1997 je pri Slavisticni reviji glavna urednica za jezikoslovje. Sodelovala je na mnogih posvetovanjih, kongresih in simpozijih doma in v tujini. Predava tudi na Pedagoski fakulteti v Mariboru. Predavala je na univerzah v Tübingenu, Bratislavi, Gradcu, Celovcu, Trstu, v letih 1996/97 in 1997/98 je bila gostujoca profesorica na Karlovi univerzi v Pragi itn.

Profesorica Ada Vidovic Muha je bila v letih 1990-92 tudi predstojnica Oddelka za slovanske jezike in knjizevnosti, od leta 1996 je predstojnica katedre za slovenski knjizni jezik in stilistiko, od leta 1999 pa predsednica Centra za slovenscino kot drugi/tuji jezik.

Zdi se, da je od svojih profesorjev nasledila cut za vzgojo znanstvenega podmladka. Bistveni del njenega pedagoskega dela pa je tudi mentorstvo podiplomcem. Poleg vsebin seveda sem lahko zacutila tudi nekaj vzgojne note, ki bi jo strnila v misel, da je stroka lahko cloveku zelo human, posten in vcasih celo hvalezen zaveznik, ce je tudi on do nje posten in dosleden. In ceprav je danasnji cas vse manj naklonjen nekajurnim strokovnim pogovorom, ki sem jih bila sama se delezna, se naprej racunamo na njeno pripravljenost in odprtost za tvoren strokovni dialog.









 BBert grafika