-
Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Jubileji
Jezik in slovstvo
Kazalo letnika
 
Zadnja verzija


 -



Jurij Rojs
Maribor



Sedemdeset let akad. prof. dr. Antice Menac



 - Akademik Antica Menac je osrednja osebnost hrvaske rusistke v 20. stoletju. Kar pomeni Rajko Nahtigal za Slovence, to je Antica Menac za Hrvate in juznoslovanske narode ter sirse gledano za evropske in se za neevropske.

Vec kot polovico svojega zivljenja je bila predavateljica ruskega jezika na Katedri za ruski jezik Filozofske fakultete Vseucilisca v Zagrebu. Vec let je bila predstojnica katedre in v letih 1972--1976 ena od podpredsednikov MAPRJAL-a (Mednarodna zveza predavateljev ruskega jezika in knjizevnosti) s sedezem v Moskvi. Bila je clanica uredniskih odborov razlicnih casopisov in urednica vec slavisticnih zbornikov. Ni rusista v bivsi Jugoslaviji, ki se ne bi bil srecal z njenimi deli. Tezisce svojega dela je posvetila sinhronemu preucevanju ruskega jezika, ne prezre pa tudi diahronih raziskav, kot je npr. »Oko autenticnosti Slova o polku Igoreve«.

Sodobni ruski jezik preucuje s foneticnega in fonoloskega vidika, ukvarja se z akcentologijo, besedno in stavcno intonacijo, leksikologijo, frazeologijo, ima veliko stevilo del z vidika kontrastivnih in komparativnih jezikovnih odnosov, ne gre mimo sintakse, metodicnega preucevanja pouka ruskega jezika, tehnicnih sredstev pri pouku ruskega jezika --- televizije, stevilnih ucbenikov in prirocnikov, morfologije, prevajanja, kronicnih zapisov in vecjezicnih slovarjev.

Svoje raziskave je najvec objavljala v Zagrebu, sledijo Beograd, Novi Sad, Ljubljana, Varsava, Praga, Pariz, Moskva, Sofija, Berlin, Veliko Tyrnovo, Stockholm, Bruselj, Montréal, London, New York...

Najvec njenih razprav je bilo objavljeno v casopisih Strani jezici, Zivi jezici, Russkij jazyk za rubezom, Contact, Suvremena lingvistika, Knjizevni jezik, Filologija, Croatica, Narodna umjetnost, Prevodilac...

Akademik Antica Menac je uredila vec zbornikov, ki vkljucujejo filolosko tematiko ruskega jezika. Sodelovala je z jezikoslovnimi prispevki na simpozijih v Jugoslaviji in sirom po svetu.

Sodobno rusko fonetiko obravnavajo njeni »Ocerki po fonetike russkogo jazyka (Zagreb, Sveuciliste, Filozofski fakultet, 1965, 112 str.). V soavtorstvu z I. Iljasem je izdala knjigo «Leksika i frazeologija sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka» (Zagreb, Sveuciliste, Filozofski fakultet, 1971, 160 str.); zelo obsezen je zbornik «Voprosy metodologii i metodiki opisanija russkogo jazyka v sopostavlenii s rodnym» --- zbornik je sama uredila (Zagreb, Savez Slavistickih drustava Jugoslavije, 1975, 210 str.), vkljucuje pa vec jezikov, tako npr. mongolscino (S. Galsan), anglescino (R. Filipovic'), bolgarscino (I. Vaseva-Kadynkova), srbohrvascino (B. Stankovic'), ruscino (V. Venturin), skratka, tu najdemo tudi jezikoslovne razprave iz vzhodnih, zahodnih in juznoslovanskih jezikov.

Osrednji studiji iz ruske sintakse sta: »Iz problematike suodnosa negacije i objektnog padeza u suvremenom ruskom jeziku« (Nahtigalov zbornik, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 1977, str. 235-255) in »Padez direktnog objekta s negacijom u suvremenom ruskom i hrvatskom ili srpskom jeziku« (Zagreb, Zavod za lingvistiku Filozofskog fakulteta Sveucilista u Zagrebu, 1978, 80 str.).

Veliko zivljenjskih sil je jubilantka posvetila slovarjem, dvojezicnim in vecjezicnim. Navedimo najvaznejse: »Serbskoxorvatskij turistskij razgovornik /dr. R. Filipovic', dr. A. Menac (Zagreb, Panorama, 1966, 113 str.) --- teksti so srbohrvaski, nemski, italijanski, francoski, angleski in ruski.

V soavtorstvu z Allo P. Koval' je izdala »Ukrains'ko - xorvats'ko abo serbs'kij slovnik-Hrvatsko ili srpsko-ukrajinski rjecnik« (Zagreb, SNL, 1979, 685 str.).

Veliko ustvarjalnih sil je posvetila akademik Antica Menac frazeoloskim studijam in frazeoloskemu slovarju. Med prvimi navedimo: »Posudjeni elementi u ruskoj i hrvatskoj frazeologii« (Zagreb, Hrvatsko filolosko drustvo, 1973, str. 89-98), »Strani elementi u ruskoj i hrvatskoj frazeologii« (Varsawa, 1973, str. 100-101), »O tautoloskim frazeoshemama. Iz frazeoloske problematike« (Zagreb, Zavod za lingvistiku 1980, str. 17-46), »Iz problematike frazeoloske sinonimije u ruskom i hrvatskom knjizevnom jeziku« (Filologija, Zagreb, 1979, 9, str. 185-193), »Osnovnye tipy tavtologiceskix frazeosxem v russkom i serbskoxorvatskom jazykax« (Praga, Gospudarstvennoe pedagogiceskoe izdatel'stvo, 1982, str. 154), »Roditel'nyj padez v sostave frageologizmov v sovremennom russkom i xorvatskom ili serbskom jazykax« (Moskva, Nauka, 1983, str. 139), »Tipovi genetivnih sveza u frazeologizmima suvremenog ruskog i hrvatskog knjizevnog jezika« (Zagreb, Zavod za lingvistiku Filozofskog fakulteta Sveucilista u Zagrebu, 1983, str. 1-28), »Frazeologizmi oko rijeci kraj/konac u razlicitim jezicima« (Strani jezici, Zagreb, 1976, V, 12, str. 35-38), » Neka pitanja u vezi s klasifikacijom frazeologije« (Filologija, br. 8, Zagreb, 1978, str. 219-225) --- prav na osnovi te studije je podana minimalna frazeoloska enota »fonetska rijec, to je jedna samostalna rijec na koju se oslanjaju proklitike ili enklitike (za dlaku, od davnine... milo mi je)«.

Taksno pojmovanje frazeologije se morebiti najbolj priblizuje samarkandski frazeoloski soli, katere predstavnik je bil L. I. Rojzenzon, v nasprotju z moskovsko in leningrajsko frazeolosko solo. Rusisti zagrebske frazeoloske sole so univerzitetni profesorji, ki so ustvarili pod urednistvom nase jubilantke »Rusko-hrvatski ili srpski frazeoloski rjecnik / Tatjana Korac', Antica Menac, Milenko Popovic', Miho Skljarov, Radomir Venturin, Renata Volos« (Zagreb, Skolska knjiga, 1979, 1980, 2 knjigi, I. str. 746, II str. 788). Ta slovar je narejen na pojmovanju frazeologije v sirsem smislu. V jugoslovanskem prostoru je izslo vec kritik in ocen, nihce pa ni poudaril, da je to slovar, ki ima ruski del frazeologije v celoti naglasen, kar je relevantno za ruski jezik. Menimo, da smemo govoriti o samostojni zagrebski frazeoloski soli. Kaj nam pomaga kup frazeoloskih slovarjev, ki navajajo rusko frazeologijo v ozkem gledanju (npr. A. I. Molotkov navaja v slovarju okrog 4000 frazeologizmov, Bol'soj akademiceskij slovar' priblizno 28000), ko pa nikjer ne podajajo naglasa, kar je v ruscini se posebej pomembno. Po lastni izkusnji pa vem, da se celo Rusi naglasajo frazeologizme napacno.

Ne smemo prezreti spoznanja, da je akademik Menceva urednica frazeoloskih slovarjev iz zbirke Mali frazeoloski rjecnici, kot npr.: »Hrvatskosprsko-rusko-ukrajinski frazeoloski rjecnik«; »Hrvatskosrpsko-cesko-slovacki frazeoloski rjecnik«; »Hrvatskosrpsko-poljski frazeoloski rjecnik...«

Ce bi hoteli prikazati vse delo Antice Menac, bi nastala zajetna studija. Poudariti je treba njen topli cloveski odnos do studentov, magistrantov in doktorandov. Nepozabni so njeni jezikovni seminarji in usmerjanje --- mentorstvo na podrocju ruskega jezika in splosne lingvistike. Iz ljubezni do ruskega jezika, a se posebej do mladih ucencev pred vstopom na univerzo in do vseh, ki jim je drag ruski jezik, je napisala vecje stevilo ucbenikov ruskega jezika.

Leta 1958 je izsel »Ruski jezik na plocama, Izgovor i intonacija s recitacijama, Tekst i komentar sastavila Antica Menac, Tekst cita Lidija Korjagina« (Moskva, Jugoton, Zagreb). Ruski jezik obsega sedem plosc z vajami. Poleg plosc je se prirocnik o ruskem glasoslovju. Vseh vaj je 34. Upostevana je tudi stavcna intonacija. Pojasnjen je tudi izgovor vokalov in konzonantov. Prikazuje njih izgovor glede na pozicijo v besedi in stavku. Celotno delo temelji na dognanjih sodobnih raziskovalcev ruske glasovne sestave. Glasovne norme ruskega knjiznega jezika so zajete v izgovoru tekstov, tako da je celoten komplet mogoce uporabljati na univerzi. Njeni izsledki se ujemajo z edicijo: »Russkoe literaturnoe proiznosenie i udarenie« v redakciji R. I. Avanesova in S. I. Ozegova (Moskva, 1960).

Za gimnazije in usmerjeno izobrazevanje je pripravila za stiriletni program ucbenike »Davajte govorit' i citat' po-russki«. Knjige so bogato ilustrirane (vkljucujejo tekste ruskih poetov in prozaikov, vsebujejo rebuse, krizanke in slike ruskih umetnikov slikarjev, na koncu pa imajo se slovar. Po teh knjigah smo poucevali v 60. in 70. letih tudi v Sloveniji. Dijaki so se na republiskih tekmovanjih v gimnaziji zelo dobro odrezali. Posamezni ucbeniki so izsli v petih ponatisih. Za nas --- predavatelje ruskega jezika --- so bili zanimivi tudi prirocniki, kot npr. »Upute za nastavnike uz pocetnicu ruskog jezika za prvi razred gimnazije« (Zagreb, Skolska knjiga, 1966). Ucbeniki akademika Antice Menac so zajeli tudi druge evropske in neevropske drzave. Foneticni institut zagrebske univerze je pod vodstvom profesorja Guberine omogocil nasi jubilantki sestaviti ucbenik »Méthode audiovisuelle de russe premier degré: selon les principes SGAV définis par P. Guberina et P. Rivenc« (Paris; Bruxelles; Montréal, Didier, 1962. Istega leta je izsla se angleska izdaja: »Russian Audiovisual« (New York, Chilton).

Ob sklepu zapisimo, da zelimo ugledni hrvaski znanstvenici se veliko srecnih in ustvarjalnih let.









 BBert grafika