-
Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Razprave in clanki
Jezik in slovstvo
Kazalo letnika
 
Zadnja verzija


 -



France Zagar UDK 82.08:801.73
Pedagoska fakulteta v Ljubljani



Definiranje, klasificiranje in spoznavanje besedilnih vrst



 - Besedilne vrste so skupine besedil z dolocenimi skupnimi lastnostmi. Ta strokovni izraz je prevod nemske besede Textsorten. Znanstveniki so ga naredili zato, da bi z njim zajeli poleg knjizevnih (umetnostnih) tudi neknjizevne vrste. Ceski in slovaski jezikoslovci uporabljajo besede druhy, útvary, komunikaty, zánry. Tudi pri nas nimamo enega samega poimenovanja, ampak vec: Joze Toporisic poleg izraza besedilne vrste uporablja se izraze vrste besedil, stalne oblike besedil, stalne oblike sporocanja, zanri.1 Po vec razlicnih izrazov, npr. zvrst, vrsta, tip ali zanr, je potrebnih zato, ker se tezi k hierarhicnemu razlikovanju skupin besedil. Dodatno zmedo v slovensko izrazje vnasa razlicno razumevanje razmerij med besedama zvrst in vrsta: nekateri stejejo zvrst za sirsi pojem, vrsto pa za ozji, drugi pa narobe. Mi se drzimo prvega pojmovanja.2

Prav tako kot ni ustaljenosti v izrazju, tudi ni ustaljenega razumevanja za obseg pojma besedilna vrsta. Leta 1972 so se na kolokviju o jezikoslovnem diferenciranju besedilnih vrst, ki je bil na univerzi v Bielefeldu, pokazale velike razlike glede tega, kako posamezni znanstvenik razume besedilno vrsto. Siegfried Schmidt jo pojmuje zelo siroko: vsa knjizevna (fikcijska ali umiselna) besedila obravnava kot eno samo besedilno vrsto; Barbara Sandig - ukvarja se s klasifikacijo vsakdanjih besedil - jo doloca zelo ozko: kuharski recept, zdravniski recept, navodila za uporabo ima za razlicne besedilne vrste. Werner Kummer razpravlja o argumentaciji kot posebni besedilni vrsti; skupina z univerze v Konstanzi uporablja zelo ohlapno dolocen pojem narativne vrste; Wolfgang Dressler celo prevod razglasa za posebno besedilno vrsto.3 V knjigi Slovenska zvrstna besedila in v Slovenski slovnici iz leta 1984 so besedilne vrste pojmovane ozko, nekako tako kot pri Barbari Sandig.

Klasifikacija besedil ima svoje nasprotnike in zagovornike, vendar iz precej razlicnih razlogov. Znani italijanski estetik Benedetto Croce v delu Estetika kot znanost o izrazu ali splosno jezikoslovje (1901) nasprotuje razvrscanju besedil v skupine s skupnimi lastnostmi, ker to ne pove nic bistvenega o umetnini, to se pravi, ne odgovarja na vprasanja, ali je delo zivo ali nemo. Po Crocejevem mnenju za presojo umetnine ne zadosca razum, temvec je potreben okus, prek katerega clovek prihaja v sozvocje z umetnikom.4

Ugledni sovjetski filolog Mihail Bahtin se v knjigi Estetika jezikovne ustvarjalnosti (1970) poteguje za sistematicno proucevanje besedilnih vrst ali zanrov, ker v tem vidi moznost, da bi presegli poved kot najvisjo jezikovno enoto in presli s skladenjsko na besedilno jezikovno raven. Njemu je npr. poved Sonce je vzslo prazna; razumljena je lahko samo v okviru sirse celote, npr. Sonce je vzslo. Treba bo vstati.5

Ceprav je Crocejevo odklonilno stalisce do besedilnovrstnih metod splosno znano, velja pri jezikoslovcih in literarnih teoretikih --- tako evropskih kot slovenskih --- proucevanje funkcijskih zvrsti jezika ali besedilnih vrst zelo moderno.6

Slovaski stilistik Jozef Mistrík razlaga nastajanje, spreminjanje in razvijanje besedilnih vrst (zanrov) zelo preprosto: »Ko kdo hoce v povezanem besedilu izraziti svoja custva, nazore, veselje, zalost ali sporociti svoje znanje, izkusnje, naredi to z najprimernejsimi jezikovnimi sredstvi. Ko potem kdo drug hoce to narediti, uporabi prav taka, ze preizkusena sredstva, uveljavi pa tudi svoja sredstva. Tako se oblika povezanega besedila razvija, spreminja in uveljavlja.«7 Nastajanje vrst ali zanrov in njihov razvoj ponazarja se z zanimivo prispodobo iz slascicarstva: »Gostitelj spece za svojega gosta potico. Gostu je potica vsec, in tudi sam spece tako potico. Prvotni recept pa prilagodi svojemu okusu; doda ali odpravi kak priokus. Potica kot zanr se siri naprej, njena oblika se pri tem predeluje, ne spreminja. Nastaja veliko slascicarskih zanrov: torte, oblozeni kruhki, piskoti itd.«8 To razmisljanje lepo pojasnjuje, kako se besedilna vrsta spreminja glede na avtorjev namen, naslovnika in druge okoliscine, kako se povezuje z drugimi vrstami ali razceplja na vec vrst. Hkrati pa tudi kaze, kako tezko so besedilne vrste ulovljive bodisi z miselnimi bodisi z empiricnimi metodami.

Ce hocemo o besedilnih vrstah stvarno razpravljati, je treba dolociti merila za razlikovanje med njimi. V Toporisicevi Slovenski slovnici iz leta 1984 so ta merila predstavljena zelo izcrpno: 1. funkcijska zvrstnost (leposlovje, znanost, publicistika, prakticno sporazumevanje), 2. dolzina besedila, 3. razclenjenost (razdeljenost na poglavja, podpoglavja, skupine odstavkov in odstavke; poudarjenost delov besedila s posebnimi vrstami crk), 4. izbira besed, 5. ohlapna ali tesna zvezanost besedil, 6. sporocevalni postopki (pripovedovanje, opisovanje, razglabljanje), 7. priloznostne lastnosti (naslov, vidni ali slusni prenosnik), 8. ton pisanja (humor, ironija, zalost, jeza, prepricanje, hinavstvo, prilizovanje).9

Oglejmo si ta merila se natancenje. Za dolocanje besedilne vrste je pomembna dolzina besedila. Novele ni mogoce napisati na eni strani, basen pa ne more biti dolga kot novela. Statistika slovenskih kratkih pripovedi kaze, da te obsegajo od 1000 do 8000 besed.10 Roman pa je po E. M. Forsterju definiran kot besedilna vrsta, ki ima nad 50.000 besed.11

Z naslovi in vrstami tiska je pogosto nakazano, kako je besedilo razclenjeno na uvod, jedro, zakljucek ali na razlago in ponazoritve oziroma na avtorjev govor in govor oseb. Prvemu se pravi vodoravna, drugemu pa navpicna ali tudi globinska razclenjenost. Strokovni clanek je izrazito graficno oblikovan, casopisni komentar pa ni tako razkosan in graficno raznolik.

Za besedilno vrsto je tudi pomembno, katere vrste besed so v njej in kako so stavki povezani v povedi in povedi v celoto besedilo. Primerjajmo glede na to dva spisa.

V knjiznici sem si sposodila Piko Nogavicko. Prebrala sem jo kar petkrat. Grozno so mi bile vsec njene spretnosti. Poskusala sem jih tudi sama. Naucila sem se stojo na rokah. V nedeljo sem pojedla kosilo z levo roko. Razmisljala sem, ce bi tak spis napisala z levo roko, vendar sem ga potem kar z desno.

Ko Savinja zapusti Logarsko dolino, zavije proti jugovzhodu in tece po ozki gorski dolini v Gornjegrajsko kotlino. Tu se ji pri Nazarjih pridruzi Dreta, ki pritece iz Zadrecke kotline. Sicer je tod vec prostora za njive in travnike, vendar dajejo ljudem glavni zasluzek bujni iglasti gozdovi.12

Spisa imata priblizno po petdeset besed. V prvem so same vsakdanje besede, v drugem pa strokovni izrazi in zemljepisna lastna imena (jugovzhod, iglasti gozdovi, Logarska dolina, Gornjegrajska kotlina, Zadrecka kotlina). Glagoli v prvem spisu so v pretekliku, v drugem pa v sedanjiku, ki pomeni brezcasnost. V prvem spisu sta samo dva veznika, v drugem pa jih je pet in se en oziralni zaimek v vezniski vlogi. Iz tega popisa jezikovnih sredstev v besedilih vidimo, kako se besedilne vrste razlikujejo po jezikovnih sredstvih: pripoved ima preprosto ubesedovanje in zgradbo povedi, razlaga pa specializirano besedje in zapleteno zgradbo povedi.

Taksnega zrascanja med besedilno vrsto in jezikovnimi sredstvi je se veliko. Za pesmi so pogosto znacilne urejenost menjavanja naglasenih in nenaglasenih zlogov ter besede v prenesenem pomenu (metafore), za humoreske odmiki od norme knjiznega jezika. V umetniski prozi je mogoce prepletanje socialnih zvrsti jezika; avtorska beseda je v knjiznem jeziku, v govoru oseb pa so besede in oblike, znacilne za okolje, iz katerega oseba izhaja. V znanstvenem besedilu so lahko kombinirani celo razni jeziki: navedki smejo biti v izvirnih jezikih, povzetek pa je preveden v enega ali vec svetovnih jezikov. Besedilna vrsta se dostikrat pokaze ze kar v naslovu: umetnostne vrste imajo v naslovih samo namige ali skrita sporocila, novinarske se odlikujejo po obvestilnem bogastvu naslovov, za strokovne vrste so znacilni preprosti in stvarni naslovi. Veliko besedil vsebuje poleg jezikovnih tudi nejezikovna sredstva: slikanice, stripi ali reklame imajo slike oziroma risbe, v znanstvenih delih so pogosto grafi, sheme, preglednice.

Besedilne vrste se razlikujejo tudi po tonu, tj. po razodevanju avtorjevega dusevnega stanja. Humoreska se po vedrini razlikuje od drugih kratkih prepovedi, satira pa od nje po posmehljivosti, jezljivosti, zajedljivosti; novinarska glosa po ironicnosti, ogorcenosti od komentarja, strokovna polemika po bojevitosti, ostrini od diskusije itd.

Sodobni besediloslovci grobo delijo besedilne vrste po funkcijskih zvrsteh (sopomenka: funkcijski stili; slovasko: funkcné styl; anglesko: registers). Pri tem gre za razdelitev po zunajjezikovnem merilu: po podrocjih cloveskega delovanja. Stevilo funkcijskih zvrsti je pri posameznih jezikoslovcih razlicno. Joze Toporisic glede na slovensko slovnicarsko izrocilo razlikuje stiri funkcijske zvrsti: prakticno sporazumevalno, strokovno, publicisticno in umetnostno. Izhaja od sporazumevanja v vsakdanjem zivljenju in delovni praksi in prehaja k cedalje bolj specializiranim nacinom ubesedovanja. Boris Urbancic po ceskem jezikoslovju prevzema pet funkcijskih stilov: konverzacijski, strokovni, publicisticni, poslovni in umetnostni stil.14 S tem odpira poleg jezikovne norme tudi vprasanja slogovne ustreznosti. Tudi bosenski jezikoslovec Branko Tosovic' razlikuje pet funkcijskih stilov z vec podstili: knjizevnega s proznim, pesniskim in dramskim, publicisticnega z novinarskim in ozko publicisticnim, znanstvenega s strogo znanstvenim (akademskim), ucbeniskim in poljudnoznanstvenim, administrativega s pravnim, druzbenopoliticnim, diplomatskim, poslovnim in personalnim ter pogovornega.15 Slovaski stilistik Jozef Mistrík pa razlikuje sedem funcijskih stilov: dva objektivna (znanstveni in administrativni stil), tri objektivno-subjektivne (publicisticni, govorniski in esejisticni stil) in dva subjektivna (pogovorni in umetnostni stil).16 Zdi se, da razlicno stevilo funkcijskih stilov nastaja zaradi razlicnega videnja problematike pa tudi zaradi razlicne druzbene uveljavljenosti posameznih jezikov.

Poleg funkcijskih zvrsti so za klasifikacijo besedilnih vrst pomembni tudi sporocevalni postopki (slovasko: slohové postupy; nemsko: Darstellungsarten). To so nacini, kako so teme prijete in iz katerega zornega kota (perspektive) obdelane. Pri pripovedovanju se podajajo v casu potekajoci dozivljaji in pripetljaji; pri opisovanju se prikazujejo socasno bivajoci deli, lastnosti; pri razlaganju se pojavi povezujejo v vzrocno-posledicna razmerja; pri porocanju gre za zgoscevanje dejstev in podatkov itd. Sporocevalni postopki se s funkcijskimi zvrstmi malo ujemajo, v veliki meri se z njimi krizajo.

Prav tako kot glede stevila funkcijskih zvrsti so tudi glede stevila sporocevalnih postopkov razlicna mnenja. Joze Toporisic razlikuje tri glavne: pripovednega in razglabljalnega. Omenja pa tudi njihovo nadrobnejso clenitev; podajanje, ugotavljanje, zatrjevanje; porocanje, opisovanje, pripovedovanje, prikazovanje, referiranje; ponazarjanje, primerjanje, strnjanje, posplosevanje, sklepanje; utemeljevanje, dokazovanje, ovrzenje, razkrinkovanje; komentiranje, utemeljevanje; prosnja, spodbujanje, pozivanje, zahtevanje, navajanje, velevanje; vprasevanje.17 Janez Dular predstavlja v srednjesolskih ucbenikih stirih slogovne postopke: opisovanje (deksripcija), pripovedovanje (naracija), porocanje (raportiranje) in razlaganje (eksplikacija). Precej znana je tudi Heinemannova razdelitev sporocevalnih postopkov (Darstellungsarten) glede na objektivnost in subjektivnost prikazovanja in glede na dinamicnost in staticnost: pripovedovanje in porocanje ter opisovanje in orisovanje. Ta simetricna klasifikacija je zelo preprosta in pregledna, toda pri globljem razclenjevanju ji je treba pridruzevati se vmesne in dodatne sporocevalne nacine: opisovanje poteka, oznacevanje, razpravljanje ipd.18

Za predstavljanje besedilnih vrst ucencem v solah, zelo ustreza klasifikacija besedilnih vrst glede na sporocevalne postopke in funkcijske zvrsti. Za podlago te klasifikacije smo vzeli Mistríkovo delitev sporocevalnih postopkov in Toporisicevo delitev funkcijskih zvrsti. Klasifikacije besedilnih vrst z matriko (podobne razclenitve po stolpcih in vrsticah, kot je v Mendeljejevem periodicnem sistemu kemicnih prvin) so priljubljene, ker so pregledne in dopuscajo celo zamisljanje novih, se ne razvitih besedilnih vrst. Neposredno spodbudo za to klasifikacijo smo dobili v obravnavi besedilnih vrst pri Jani Hoffmannovi v ceski slovnici iz leta 1987.19


Dvogovornost

Prakticno sporazumevanje       vprasanja in odgovori, zasebni pogovor, debata, telefonski pogovor
Publicistika intervju, anketa
Znanost diskusija, polemika
Knjizevnost (umetnost) dvogovor v pripovednem delu, dramski prizor


Pripovedovanje

Prakticno sporazumevanje       pripovedovanje dozivetij in prigod, zapisi v dnevnik, spomini
Publicistika reportaze
Znanost kronika, zivljenjepis
Knjizevnost anekdota, basen, sala, pravljica, pripovedka, novela, crtica, kratka zgodba (short story), povest, roman


Opisovanje

Prakticno sporazumevanje       opis stvari, opis opravila, priporocanje prosilca
Publicistika opis izgubljene stvari ali zivali, tiralica, potopis
Znanost opis rudnine, rastline, zivali v strokovnem delu
Knjizevnost oris, pejsaz, oznaka v knjizevnem delu, idila


Razlaganje

Prakticno sporazumevanje       navodila za uporabo, kuharski recept, nacrt za delo
Publicistika komentar, glosa, ocena (recenzija)
Znanost referat, esej, clanek, razprava, studija, disertacija


Porocanje

Prakticno sporazumevanje       objava, vabilo, jedilni list, urnik, okroznica, pismo, brzojavka
Publicistika novica (vest), porocilo, vremenska napoved, oglas, reklama
Znanost bibliografija, povzetek


Ta razvrstitev obsega samo del besedilnih vrst; tu jih je zajetih priblizno sestdeset, vseh pa je priblizno dvesto,20 morda celo vec. Boris A. Novak21 daje vzorce 62 pesniskih oblik, France Novak pa nasteva imena 90 poslovnih in uradovalnih besedilnih vrst.22 Nekateri nastajajo na novo, npr. fantasticna pripoved, kolumen, televizijska drama, druge padajo v pozabo, npr. ekloga, eksempel, vodvil. Zelo pisan in zapleten je sistem knjizevnih vrst. Te se posebej obravnavajo v literarni teoriji. Premisljeno in natancno oblikovanje zahtevajo poslovne, uradovalne, diplomatske in pravne besedilne vrste. Tudi za sestavljanje in razlaganje teh besedil so na voljo posebni prirocniki.

Nazadnje si se oglejmo, kako besedilne vrste spoznavajo predsolski in solski otroci. Ze majhen otrok se nauci drugace vesti, kadar poje Ringa-raja kakor kadar je kaj vprasan ali mu je kaj ukazano. Pozneje se otroci brez tezav naucijo razlikovati televizijsko risanko in porocila, film in reklamo, slikanico in strip, novice in oglase, pravljico in lekcijo v ucbeniku itd. Tezave pa jim lahko povzroca razlikovanje bajke in legende, basni in zivalske pripovedke, pripovedi in porocila ali sestavljanje obnove, dozivljajskega spisa, referata itd.

Glavna besedilna vrsta v soli je spis (sopomenka: prosti spis). Od razreda do razreda pa ucenci spoznavajo in osvajajo vec vrst spisov: dozivljajski spis, domisljijski spis, obnova, opis, oris, oznaka, porocila, razlaga, razprava, referat, intervju, pismo idr. Ucitelj daje ucencem pred pisanjem spisa okvirna navodila, kako naj oblikujejo svoje besedilo, po pisanju pa jim pove oceno, kako so bili pri tem uspesni. Tako se privajajo na pisanje te ali druge vrste spisa.

Ucenci seveda ne znajo kar takoj razlocevati vrst spisov. Oglejmo si zgled mesanja razlage in pripovedi: Jesen se zacne 21. septembra. Dnevi se krajsajo in noci daljsajo. Listje rumeni in odpada z dreves. V jeseni hodimo v gozd po kostanj in gobe. Jesen je moj najljubsi cas. Vcasih v teh mesanih spisih prevladuje stvarno podajanje nad osebnim: Po vrtu skace kos, ki ga padanje temperature ne moti tako kot ptice selivke. Vcasih pa custveno barvanje prevladuje nad stvarnim sporocilom: Republika, za tvoj ta in ta rojstni dan ti poklanjamo sopek najlepsih cvetlic s plantaz nasih uspehov.23

Mogoce je tudi mesanje besedilnih vrst, narejeno za doseganje presenecenja. Vzemimo tale zgled: Kralj Matjaz je vprasal kraljico Alencico: »Kako da si pri teh letih se suha kot trska, jaz sem pa tako rejen?« »Enemon, Enemon, to je moja skrivnost!« je zazvrgolela kraljica. To je ocitno hoteno krizanje pripovedke in reklame.

Pri nekaterih besedilnih vrstah, povezanih z obicaji, se uporabljajo stalni obrazci. Vzorec voscila je priblizno takle: Iskreno Vam voscim vse najboljse za Vas stiriindvajseti rojstni dan. Ce pa so ucenci spodbujeni, sestavljajo voscila, ki so bolj prilagojena naslovniku: -- Dragi Martin, vse najboljse za tvoj stirinajsti rojstni dan. Lepo praznuj. Zelim ti, da bi zmeraj zadeval na kos in postal najboljsi kosarkar na svetu. -- Spostovani gospod profesor! Zelim vam, da bi napisali se veliko dobrih bukvic, da bi bili zmeraj dobre volje in da ne bi dobivali sivih las zaradi porednosti svojih ucencev.24

Kakor odrasli pisejo parodije ali travestije in si izmisljajo antiromane ali antidrame, tako tudi domiselni ucenci sestavljajo skazene besedilne vrste. Oglejmo si primer otroske vremenske napovedi:

Jutri bo pretezno oblacno. Opoldne bo zacelo dezeveti. Zvecer ob 6. uri bo nehalo dezeveti. Luze bodo izginile do petka.25

Podobno kot med klasicna knjizevna dela prodirajo tudi manj vredna, npr. Muhoborci ali Tarzan, se tudi v solsko spisje ali v solska glasila vrivajo grafiti, leteca posta, »plonklistki«, prvoparilske lazi ipd. Oglejmo si zgled takega besedila:

V soboto smo sli na Triglav. Ob Sedmerih jezerih je bila velika gostija. Jezera so dvignili in podnje podstavili gorilnike. Jezera so zavrela, v vrelo vodo so vrgli zelenjavo, po eno argokocko in nekaj krav. Potem so clani gorske resevalne sluzbe delili juho.26

Kot smo iz teh primerov videli, poteka osvajanje besedilnih vrst v soli zelo dinamicno.






Opombe


1
Joze Toporisic, Slovenska slovnica, 1984, str. 623.

2
Matjaz Kmecl imenuje liriko, epiko in dramatiko knjizevne zvrsti, himno, sonet, roman, novelo, tragedijo in komedijo pa knjizevne vrste, medtem ko Janko Kos prvo imenuje vrste, drugo pa zvrsti. Glej Matjaz Kmecl, Knjizevna zvrst ali knjizevna vrsta?, Jezik in slovstvo 1973/74, st. 8, str. 333, in Janko Kos, Ocrt literarne teorije, 1983, str. 166.

3
Elizabeth Güllich in Wolfgang Raible (urednika), Textsorten, Frankfurt, 1972, str. 2.

4
Povzeto po srbohrvaskem prevodu Crocejeve knjige Estetika kao nauka o izrazu ili opsta lingvistika, Beograd, 1934, str. 104-108, 536-550.

5
Povzeto po srbohrvaskem prevodu Bahtinovega clanka Problemi govornih zanrov, Trec'i program, Radio Beograd, 1980, st. 47, str. 233-270.

6
Nastejmo samo nekaj najbolj znacilnih del o problemih funkcijskih zvrsti in besedilnih vrst: J. Dular: Zvrstnost slovenskega jezika, Slovenski jezik, literatura in kultura, Ljubljana, 1974, str. 69-74; T. Korosec: Poglavja iz strukturalne analize slovnskega casopisnega stila, disertacija, 1976; M. Kmecl: Novela v literaturi teoriji, Maribor, 1975; G. Kocijan: Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika, Ljubljana, 1983; P. Pavlicic': Knjizevna genologija, Zagreb, 1983; M. Kosir: nastavki za teorijo novinarskih vrst, Ljubljana, 1988.

7
Jozef Mistrík, Jazik a rec, Bratislava, 1984, str. 326.

8
Prav tam.

9
Joze Toporisic: Slovenska slovnica, Maribor, 1984, stro. 625-626.

10
Matjaz Kmecl, Mala literarna teorija, Ljubljana 1976, str. 292.

11
Gregor Kocijan, Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika, Ljubljana, 1983, str. 254.

12
Po Cicibanu in zemljepisnem ucbeniku.

13
Joze Toporisic, Slovenska slovnica, Maribor, 1984, str. 21-22.

14
Boris Urbancic, O jezikovni kulturi, Ljubljana, 19873, str. 94-102.

15
Branko Tosovic', Funkcionalni stilovi, Sarajevo, 1988, str. 79-85.

16
Jozef Mistrík, Stylistika, Bratislava, 1985, str. 419-544.

17
Joze Toporisic, Slovenska slovnica, Maribor, 1984, str. 626.

18
Wolfgang Heinemann, Das Problem der Darstellungsarten, V: Wofgang Fleisher und Georg Michel: Stilistik der deutschen Gegenwartssprache, Leipzig, 1979, str. 268-300.

19
Jana Hoffmannová, Druhy textu. V: Mluvnice cestiny 3, Praha, 1987, str. 638-644.

20
Priblizno 200 besedilnih vrst (zarnov) prisoja Jozef Mistrík sodobni slovascini (Moderná slovencina, Bratislava, 1984, str.224).

21
Boris A. Novak, Oblike sveta, Ljubljana, 1991.

22
Poslovni in uradovalni jezik, Ljubljana, 1980, str. 9-12.

23
Vec o tem v clanku Stvarno porocanje v nizjih razredih osnovne sole. V: Sporocanje na razredni stopnji osnovne sole, Ljubljana, Zavod R Slovenije za solstvo, 1991, str. 10-15.

24
France Zagar, Voscilo, Prosvetni delavec, 19. 1. 1987.

25
Milena Blazic' (ur.), Veliki mali pesniki, Literarni razred 2.a na OS Trnovo, 1991, str. 35.

26
Ta prvoaprilska laz je bila na tekmovanju v Mirni na Dolenjskem razglasena za najboljso, Delo, 4. 4. 1991.









 BBert grafika