-
Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Predstavljamo se
Jezik in slovstvo
Kazalo letnika
 
Zadnja verzija


 -



Francka Benedik
ZRC SAZU



Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa
Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU

Dialektoloska sekcija




 - Ena od sekcij Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa je tudi dialektoloska sekcija. Izoblikovala se je l. 1958 iz odbora za lingvisticni atlas slovenskega jezika. Njene vsebinske naloge so naslednje; zapisovanje, zbiranje (hranjenje), proucevanje in prikazovanje slovenskih narecnih jezikovnih pojavov.

Formalno se te naloge uresnicujejo z naslednjimi projekti: Slovenski lingvisticni atlas (SLA) v ozjem in sirsem pomenu, kamor spada tudi vec monografskih raziskav posameznih narecij, Slovanski lingvisticni atlas (OLA), Evropski lingvisticni atlas (ALE) in Slovar kostelskega govora.

Slovenski lingvisticni atlas je najstarejsi projekt, ki ga je zasnoval ze F. Ramovs l. 1946. Njegov namen je bil prikazati stanje in razsirjenost vseh bistvenih jezikovnih pojavov na celotnem slovenskem govornem podrocju. Za vzorec mu je sluzil Jezikovni atlas poljskega Podkarpatja Mieczysawa, Maeckega in Kazimierza Nitscha, ki je izsel v Krakovu l. 1934. Tudi vprasalnica, ki jo je Ramovs sestavil, se, kolikor je le mogoce, naslanja na vprasalnico ze prej omenjenega poljskega atlasa. Je pa vendar med eno in drugo zelo bistvena razlika. Poljska je bila pripravljena za drugacen tip atlas kot nasa, namrec za regionalni atlas, nasa pa za atlas celotnega izredno zdiferenciranega jezika. Podkarpatski atlas obsega 40 govorov, nas pa naj bi jih po prvotni zamisli okrog 300, danasnje mreza pa steje 406 tock. Podkarpatski atlas je osredotocen na besedisce, Ramovsa pa je zanimalo predvsem glasoslovje. Vse to pomeni, da gradivo, zbrano po nasi vprasalnici, ne more dati podrobne slike posameznih pojavov, ampak le splosno. Velika vecina zbranega narecnega gradiva je bila zapisana prav po njej.

Prvi je zacel po tej vprasalnici zbirati gradivo dr. T. Logar. Na terenu je zapisal 197 govorov. Na osnovi tako zbranih podatkov je napisal svoje razprave o slovenskih narecjih. Pozneje je organiziral zapisovanje po tej vprasalnici prek studentov slavistike, govorcev posameznih narecij. Vecino zapisov je sam prekontroliral, pri cemer mu je student najveckrat sluzil kot informator. Pod njegovim mentorstvom je nastalo 350 zapisov. Po vprasalnici so zapisovali tudi drugi slovenisti. Ce upostevamo kot enoto vsak zapis, ne glede na to, da so nekateri govori zapisani veckrat in da so zapisani tudi govori, ki niso v sestavi SLA, obsega zbirka 680 zapisov.

Zbrano gradivo se v izvirniku, prepisu ali kopiji hrani na institutu, in sicer v dveh oblikah; v listkovni kartoteki, kjer je urejeno po vprasanjih, in v zvezkovni kartoteki, kjer je urejeno po krajih.

Predvideno je, da bi atlas prikazal 406 slovenskih govorov, od tega 67 v zamejstvu. Zapisanih jih je okrog 90 %. Za izdelovanje kart sta bili napravljeni dve razlicici osnovne karte. Druga je bila potrebna zaradi povecanja stevila govorov, ki naj bi jih atlas prikazoval. Napravljeno je tudi vec t. i. poskusnih kart za posamezna glasoslovna in besedoslovna vprasanja, ki se prav tako hranijo na institutu.

Ce veckrat obzalujemo, da nimamo klasicnega atlasa slovenskih narecij, to obzalovanje ni zmeraj upraviceno. Resda nimamo opticnega prikaza slovenskih narecnih pojavov na kartah, toda za atlas zbrano gradivo je omogocilo nove poglede na slovenska narecja; objavljeni so bili v posebnih razpravah.

Te ze spadajo k Slovenskemu lingvisticnemu atlasu v sirsem pomenu, kamor se uvrscajo tudi monografske raziskave govorov posameznih podrocij: juzne in zahodne Notranjske, Skofje Loke, vzhodne Dolenjske ter srednje Savinjske doline.

Samostojno delo je priprava narecnega slovarja kostelskega govora, ki je tudi ena od nalog nase sekcije. Osnovna redakcija je v celoti opravljena, potrebna pa bodo usklajevanja med posameznimi gesli. Ker nimamo vec glavnega informatorja, zunanji sodelavec prof. Joze Gregoric, domacin iz Kostela, je na zalost umrl, bo za dodatne informacije pri geslih od T-Z potrebno se nekaj terenskega dela.

Drugo obsezeno delo je Slovanski lingvisticni atlas (Obsceslavjanskij lingvisticeskij atlas --- OLA), ki je mednarodni projekt. Delo zanj se je zacelo l. 1958, ko je bila pri Mednarodnem komiteju slavistov (MKS) ustanovljena Komisija OLA. V njej so bili predstavniki vseh slovanskih jezikov, vendar so se pred nekaj leti Bolgari izkljucili. Slovenski jezik je zastopan s 25 govori, od katerih je 7 zamejskih. Za zbiranje gradiva so najprej pripravili vprasalnico, ki je izsla v Moskvi l. 1965.

Delo za OLA se deli na delo doma in delo na rednih polletnih sestankih izmenoma v Moskvi in v eni izmed drzav udelezenk, vsako leto v drugi. Poleg teh so imeli sodelavci za jugoslovanske jezike delovne in usklajevalne sestanke tudi v jugoslovanskih mestih, saj ni imel vsak jezik svoje nacionalne komisije, kot so jih imeli drugi slovanski jeziki, ampak je bila za vso Jugoslavijo ena sama. Delo doma pomeni izpolnjevanje nalog, za katere se dogovorijo na skupnih sestankih. Zadnja leta je to pripravljanje nacionalnega gradiva, foneticne in leksikalne analize tega gradiva, izdelovanje posameznih kart s komentarji ter pripadajocim gradivom za vseh 850 govorov, kolikor jih obsega Slovanski atlas, ter tiskarske korekture, kadar se izdaja knjiga.

V sklopu Slovanskega lingvisticnega atlasa so kot pomoc pri nadaljnjem delu nastali fonoloski opisi slovenskih, hrvaskih, srbskih, makedonskih, luziskosrbskih in poljskih govorov, ki jih zajema OLA. Kot prvi so izsli slovenski, hrvaski, srbski in makedonski v skupni knjigi z naslovom Fonoloski opisi, ki jo je izdala Akademija ANU BiH l. 1981 v Sarajevu. Poljski so izsli v treh zvezkih v Wrocawu v letih 1982-1984, luziski pa v Letopisu Instituta za serbski ludospyt za l. 1983.

Izdajanje posameznih zvezkov kart s komentarji in pripadajocim gradivom je organizirano tako, da je naloga vsakega centra izdaja nekaj knjig. Doslej so izsle naslednje: Uvodni zvezek (Moskva 1978), 1. leksikalni zvezek --- Zivalstvo (Moskva 1988) (48 kart s komentarji in gradivom) ter dva foneticna zvezka: Refleksi jata (Beograd 1988) (65 navadnih in 5 povzemajocih kart) in Refleksi nosnega e (Moskva 1991). Tik pred izidom je foneticni zvezek z refleksi nosnega o (Varsava). Precej pripravljeni so se nekateri drugi zvezki, med njimi tudi eden z refleksi polglasnika, ki bo izsel v Zagrebu. Vsak od njih vsebuje 50-60 kart s komentarji in popolnim gradivom.

Tretje vecje delo, za katero je odgovorna sekcija, je Evropski lingvisticni atlas (Atlas Linguarum Europae --- ALE). Tudi to je mednarodno delo, katerega sredisce je bilo prvotno v Nijmegenu na Nizozemskem, zdaj pa je v Firencah. Nacin dela je podoben delu pri OLA, saj tudi tu potekajo delovna in usklajevalna srecanja v razlicnih evropskih mestih, gradivo pa se pripravlja v posameznih nacionalnih srediscih. Po svoji problematiki je delno drugacen od Slovanskega atlasa, kar doloca tudi njegova narava. V primerjavi z OLA so tu nove t. i. motivacijske karte.

Doslej sta izsla dva zvezka kart in dva zvezka komentarjev (Assen 1983 in Assen 1984). V obeh skupaj je 28 kart. Pri nastajanju prvih zvezkov so se avtorji naslonili na OLA. Prva vprasalnica je bila usklajena s slovansko in tudi tocke so iste, le mreza je za dva tretjini redkejsa. Slovanski jeziki so imeli zato to prednost, da razen redkih dopolnil terensko delo ni bilo potrebno. Izid prvih zvezkov je pospesilo racunalnisko risanje kart.

Za nadaljnje delo bodo potrebni tudi pri nas terenski zapisi. Pripravljena je vprasalnica za sintakso, ki je bila v sekciji prevedena v slovenscino. Po njej je ze zapisan govor Gomilic v Prekmurju.

S prenosom centra v Firence se je delo nekoliko upocasnilo ker so financna sredstva omejena in ker ni cutiti toliksne zavzetosti in zelo vspodbudno delujoce demokraticnosti, kot je bila v casu, ko je bil center v Nijmegenu.

V Dialektoloski sekciji so sodelovali dr. Tine Logar, dr. Jakob Rigler in Sasa Sernec. Ko je bilo zaradi organizacijskih zahtev potrebno, so bili nacelniki dr. T. Logar (1958-1961), dr. J. Rigler (1961-1977) in dr. M. Orozen (1977-1983). Zdaj v njej redno delamo mag. Francka Benedik, mag. Sonja Horvat, mlada raziskovalka mag. Vera Smole in kot zunanji sodelavec dr. T. Logar. Posamezne narecne pojave raziskujeta tudi Vlado Nartnik in mag. Peter Weiss, ki sta sicer clana leksikoloske sekcije. V sklopu dialektoloske sekcije se za raziskovanje slovenskega pogovornega jezika usposablja tudi mlada raziskovalka mag. Jozica Skofic.

Naj nazadnje namesto opisovanja nasih spoznanj, obcutkov, in zelja izrecem samo dve stari misli: zetev je velika(nska), delavcev pa (tako zelo) malo. Poslji, Gospod, delavcev na svojo zetev. In razsvetli um in daj pravo spoznanje tistim, ki so v nasi samostojni Sloveniji tako in drugace dolzni poskrbeti za raziskovalce tiste osnovne prvine, ki je ne more raziskati nihce drug kot govorec sam, to je nasega slovenskega jezika.









 BBert grafika