Dusan Moravec: Lojz Kraigher
Monografija k zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev
Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije, 1990. (197 strani)

Moravec se je ognil vsaki biografiki in jo zozil le na tista dejstva in datume, ki so se pomembno zarisali v njegov opus. Njegovo zivljenje je razdalil na sest poglavij, ki prehajajo od ene »postaje« do druge, saj so kraji, kjer mu je bilo ziveti, »v teh novelah in romanih lahko prepoznavni, v njih pa je tudi zanesljiv odsev dogajanj in spoznanj, casa in razmer, druzbene, narodnostne in socialne problematike in osebnih avtorjevih izkusenj ...«

Njegova metoda na trenutke spominja tudi Schererjevo formulo, ki razlaga pesnisko osebnost glede na to, kaj je v njej podedovano, kaj priucujejo in kaj doziveto.

Ze prvo poglavje »Od postojne prek Dunaja do Bovca« nam nakazuje ocrt rodovnega znacaja, njegovih bistvenih lastnosti in tudi podroben genealoski pregled Kraigherjeve druzine, ki izvira iz Furlanije, v drugi polovici nasega stoletja pa so njeni clani (kasneje problematizirani Kraigherjevi sinovi) krojili tudi slovensko politiko.

Ob podedovanem omeni Moravec tudi kratko obdobje priucevanja, obe kategoriji pa slednjic zdruzi in podredi obmocju dozivetega. S tem pa nam ze lahko odskrne pogled na njegovo »drzno erotiko«, ki se pricne ze v solskih klopeh, mladostno pisanje na to temo pa so mu uredniki ali cenzurirali ali zapravili.

Prav prikaz razvoja Kraigherjeve eroticne tematike je stalnica in povezovalna nit knjige.

Monograf namenja velik pomen Kraigherjevi dunajski postaji. Tu je namrec bodoci oce slovenske medicinske fakultete to vedo tudi studiral in se sreceval s slovensko moderno. Bil je »obiskovalec soncne in sencne strani« Cankarjevega tamkajsnjega zivljenja. Tovrstne reminiscence in spomine pa je kasneje s pridom uporabil v svoji Cankariani.

Pisec monografije pa se posveca razvoju eroticnih tem, namrec vseskozi tudi zanimivemu vprasanju o avtobiografskih prvinah v njegovih delih. Od vseh novel dunajskega obdobja je samo Irma (s kasnejsim naslovom Telegrafski drog) pisana v prvi osebi in prav ob njej je moral Kraigher zavrniti vse namige in ironizirati cudno strast kritikov, da vohajo povsod za samoizpovedmi.

Moravec se tudi ne more izogniti vprasanju sozitja med pisateljevim prozaicnim poklicem in ustvarjalno slo. Tako moje uspelo najti humoren zgled njegove trenutne profesionalne deformacije v drugi dunajski noveli Ela: ljubimec se zagleda »v plombo na njenem levem podocnjaku«.

V bovskem obdobju, ko pricne snovati tudi dramo Skoljka, stopi v areno politike, za katero je, po Moravcu, vse zivljenje zelel, da bi dozivela »ociscenje in pomlajenje«.

Drugo poglavje, »Slovenske Gorice«, usmeri Moravce v slikanje, kako je genius loci vplival na Kraigherjev roman Kontrolor Skrobar, zato postreze s pregledom socioloskega polozaja na Stajerskem. S Skrobarjem je tudi po Moravcu. Kraigher ustvaril veliki tekst, brez zdravja in svetlobe, ki pa ga je kritika tudi zavrnila, ces da je prevec zasel v »zdravnisko seksualno psihologicnost«. Moravec nam razkrije recepcijo tudi pri nekaterih upodobljencih.

Ce je Kontrolor Skrobar roman ljubezni in politike, s poudarkom na zadnji, pa je v drami Skoljka spet poglavitno gibalo erotika. Tu se eros in seksus prepletata, oplajata in odbijata in Moravec ne pozabi dodati, da bisera kajpak v skoljki ni. Strinja se s piscevim lastnim mnenjem, da traktat oz. bralna drama, in omeni anekdoto, da je Govekar po uprizoritvi stel ljudi, ki so ploskali.

Tretje poglavje, »Prva vojna leta in prvo osvobojenje« prinasa oris Kraigherjevega proznega dela Mlada ljubezen, kjer nastopi tragicni pol njegove erotike in motiv hrepenenja. Tri leta po razpadu monarhije se Kraigher prvic loti ubesedovanja Cankarjevega zivljenja: v Umetniski trilogiji nastopi v vlogi pisatelja tudi sam. Moravec ob tem razkrije se izvor drugih junakov in razlozi nekatere anahronizme.

Münchnu in Gorici, krajema, kamor sta ga pregnala spor z ministrom Zerjalom in dokoncno razsulo njegovega zakona, se posveca cetrto poglavje. V tem obdobju je nastala drama Na fronti sestre Zive, v kateri avtobiografskih poudarkov ni vec niti prikrival (kdo ne bi v Pavli mogel prepoznal Kraigherjeve zene). Po Moravcevem mnenju je to delo najbrz napisal ali zato, da si olajsa vest, preprica simove, da je resnica na njegovi strani, ali pa, da si spet poisce mesto v mescanski druzbi, ceprav je bil mnenja, da jo je treba z vsemi institucijami vred odpraviti.

»Ljubljanska trideseta leta« so peto poglavje Kraigherjevega zivljenja, pomenijo pa Kristo Albo. Moravec se podrobno posveti genezi tega dela in zgodbi o mladi prostitutki, ki konca za pokopaliskim zidom, poudari pa Kraigherjevo idealizirano in posploseno sliko nje kot »zenske Jezusa«. V spisu Ivana Cankarja zdravje, bolezen in smrt prvic predstavi javnosti piscevo bolezen - enuresis nocturna ter tezo, da je prav ta telesna sibkost rodila moc in zdravje njegovemu delu. Moravec je ugotovil, da so jo najbolje sprejeli marksisti z zeljo po objektivni resnici, Krleza pa jo je zavrnil.

Druga vojna in drugo osvobojenje prinasata tudi sklepno postajo njegovega zivljenja. Dozivet in prezivet Dachau mu je dal veliko snovi za Dachauske fragmente, ki jih je pisal vse do istoimenskega procesa, ki ga je tudi kmalu obsodil. Njegov opus skleneta dve obsezni monografiji o Ivanu Cankarju, ki upovedujeta njegove teza o pisateljevem nenormalnem spolnem zivljenju, o njegovem delu kot neskoncno velikem tekstu, in vec polemik.

Tako je tudi Kraigher s priucenim znanjem (medicine) in na podlagi dozivetih izkusenj orisal njegov opus.

Moravceva monografija je dovrsen oris slovenskega pisatelja Lojza Kraigherja, a ima neko pomanjkljivost, ki je morda tudi hotena. Vplive svetovnega realizma, naturalizma in simbolizma omenja le v nekaj stavkih, omenja le nekaj zgolj karakternih primerjav med Tiliko ter Akulino Turgenjeva in Gusenjko Dostojevskega, na kratko zarise piscevo literarno obzorje (Büchner, Engels), hkrati pa sploh ne definira Kraigherjevega naturalizma ali realizma.

Ce torej zelimo imeti popolno podobo o Lojzu Kraigherju, moramo ob tej sicer izvrstni in blesceci napisani knjigi prebrati tudi razpravo Kraigherjeva pozna pripovedna proza in evropski naturalizem Evalda Korena iz leta 1978.