Tretjemu letu naproti

Med letosnjimi nalogami se je na zagovoru junija 1992 pokazala poglavitna, tudi ob lanskih nalogah izrazena zadrega: NE VSEGA NAENKRAT! Preobseznost teme naloge onemogoca ali vsaj otezuje sintezo razlicnih misli, navedkov in opredelitev v razviden sistem, ki bi v povzetku jasno odgovoril na v uvodu zastavljeno vprasanje: v tem smislu se je preobsezne teme v tem raziskovalnem letu lotila skoraj polovica raziskovalcev, do ustreznega rezultata pa je prisla le ena naloga. Druga ocitna pomanjkljivost se kaze kot nelocevanje svojih ugotovitev od tujih, tj. prevzetih iz strokovne literature. Ob tem je treba opozoriti se na nenatancno rabo literarnoteoreticnih pojmov (motiv hrepenenja ipd.), kar ni v skladu s temeljnimi naceli strokovnega ubesedovanja (o tem se najdejo koristi napotki v Prakticnem spisovniku M. Hladnika).

Jezik raziskovalnih nalog/raziskovalcev na zagovoru je bil na letosnjem srecanju vecinoma ustrezen, nekatere naloge pa kazejo nepotrebno mesanje esejisticnega in strokovnega (literarnozgodovinskega, interpretacijskega ipd.) sloga pisanja. Posamezne naloge obdelujejo ze obdelano; da bi se ognili temu, priporocamo, naj se raziskovalec temeljiteje loti strokovne bibliografije na izbrano temo.

Metodolosko so bile letosnje naloge precej raznovrstne. Ob komparativnem pristopu (Primerjava Kishonove drame Bil je skrjanec s Shakespearovim delom Romeo in Julija; Dva sodobna ljubezenska romana; Filipcicev »X-100 roman« in Grilletov »Djinn« v luci postmodernizma), ki je bil letos v ospredju, je bila zanimiva tudi dosledna literarnozgodovinska/biografska metoda (Boj med sreco in nesreco - zivljenje in delo Janeza Ciglerja). Se zlasti je treba omeniti nagrajeno raziskavo recepcije in bralnih navad srednjesolcev, ki tako po domiselnosti teme in obravnave kot po natancnosti obdelave rezultatov, hkrati z ustreznim upostevanjem literature in izvrstno aplikacijo teoreticnih ugotovitev na s statisticno metodo odkritih dejstev, presega okvir srednjesolcevega ukvarjanja s knjizevnostjo in knjizevnimi navadami/interesi/pricakovanji, hkrati pa je (zlasti mnenja o domacem branju) zanimiva tudi za sirso strokovno javnost.

Naloga S. Torkar tako uposteva temeljna nacela ustreznega strokovnega ubesedovanja: omejitev teme, locevanje svojega od tujega, primerna clenjenost, preglednost in natancnost, jezikovna pravilnost in nezapletenost, ob se drugih prvinah dobrega (s trokovnega) sloga. Hkrati pa izbrana tema ponuja v razmisljanje se naslednje: Ali ni raziskovanje bralnih navad, pricakovanj, problematike pouka jezika in knjizevnosti, nekaterih »mejnih« podrocij literarne vede (trivialna knjizevnost, vpliv mnozicnih obcil na oblikovanje pricakovanj, sodobne oblike in metoda pri pouku knjizevnosti ipd.) se zapostavljeno, cetudi bi tovrstne srednjesolceve raziskave tudi stroki lahko ponudile mnogo zanimivega gradiva (podatkov izvirnih didakticnih resitev), hkrati pa bi - kar je se zlasti pomembno - vedno znova zastavljale sveza vprasanja piscem ucbenikov, sestavljalcem seznamov obvezne literature, nacrtovalcem in oblikovalcem modelov obravnave besedila v soli. V raziskovanju svojih bralnih navad in pricakovanj, v primerjavi bodisi s sorodnimi bodisi z razlicnimi programi in zahtevnostnimi stopnjami, se srednjesolcu ponuja moznost, da pusti svoje prstne odtise na bodocem pouku knjizevnosti, hkrati s tem pa se dosega povezovanje teorije in prakse, kar je bilo do sedaj veckrat le na papirju ali na srecanjih ukoslovcev ponavljano leporecje.