Jezik in slovstvo - Ocene in porocila

Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Ocene in porocila

Jezik in slovstvo
Kazalo letnika

Zadnja verzija

Boza Krakar-Vogel

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Zivahen posvet o ucbenikih za slovenscino

Dne 10. marca 1993 je bil na Gospodarskem razstaviscu v Ljubljani v okviru razstave Dnevi slovenskega izobrazevanja '93 posvet o ucbenikih za slovenski jezik in knjizevnost v osnovnih in srednjih solah. Udelezilo se ga je kar nekaj avtorjev: Janko Kos (tudi kot predsednik drzavne komisije za ucbenike), Joze Toporisic, Janez Dular, Silvo Fatur, Gregor Kocijan, Stanko Simenc, France Zagar, Alenka Kozinc, Vika Slabe, Berta Golob, Igor Saksida (in morda se kdo). Poleg avtorjev so bili prisotni se predstavniki Zavoda RS za solstvo in sport, med njimi direktorica Branka Lovrencic, (redki) ucitelji, novinarji, zalozniki in nekateri didaktiki. Razmeroma pestra sestava udelezencev vzbuja upanje, da so vsaj o enem delu pedagosko-slavisticne problematike, o kateri se sicer pogovarjamo predvsem sami med seboj, nekaj izvedeli in morda tudi razmisljali se v nekoliko sirsi, s solstvom povezani javnosti.

Besedo so najprej dobili avtorji. V svojih prispevkih so pojasnjevali zamisli, ki so jih vodile pri pisanju ucbenikov, in opozarjali na probleme, s katerimi so se pri tem srecevali. Tako so npr. govorili:

o popravkih, ki jih pripravljajo za nove izdaje srednjesolskih ucbenikov za knjizevnost --- npr. ne bo vec obravnave jugoslovanskih knjizevnosti v posebnem razdelku, medtem ko posebne »ideoloske sprostitve« niso potrebne, ker je v teh ucbenikih ideoloskih prvin »malo ali skoraj nic« (J. Kos);
o nastajajocih ucbenikih za pouk jezika v gimnazijah, ki bodo obsegali obravnavo jezikovnih ravnin (v prvem letniku glasoslovje, v drugem besedotvorje in besedoslovje, v tretjem oblikoslovje in skladnjo, v cetrtem pa besediloslovje), poleg tega pa se sporocanje in zgodovino slovenskega knjiznega jezika ter ob njej sociolingvisticna in pragmaticna vprasanja; ce bi bilo (financno) mogoce, bi bila dobrodosla tudi didakticna (oblikovna) popestritev (J. Toporisic);
o vsebinskem in didakticnem konceptu novih beril za razredno stopnjo osnovne sole, ki so zbirke kakovostnih besedil starejse in sodobne slovenske mladinske knjizevnosti, s postopnim sirjenjem tematike in didakticnega instrumentarija; v zvezi s tem pa o neustrezni »zlorabi« umetnostnih besedil za integrirani pouk, pri katerem naj bi le-ta po mnenju nekaterih sluzila kot ponazorilo naravoslovnih vsebin pri predmetu Spoznavanje narave in druzbe, ter o neutemeljeni kritiki nekaterih novinarjev, ki ucbenike populisticno kritizirajo, ne da bi jih poznali ali se pozanimali za analize njihove odmevnosti med uporabniki (I. Saksida);
o sprejemanju novih beril za predmetno stopnjo osnovne sole med ucitelji, o njihovi slabi seznanjenosti s popravki in izboljsavami v berilih po prvi izdaji in o tem, da ucenci beril ob koncu leta ne bi smeli vracati, ampak bi ta morala biti del njihove osebne knjiznice; pa se o slabi druzbeni skrbi za avtorja in nastajanje ucbenikov v celoti, za kar bi po strokovni in organizacijski plati morala skrbeti posebna drzavna institucija (G. Kocijan);
o moznosti upostevanja tujih ucbeniskih vzorcev, npr. po oblikovni in po didakticni plati zavidljivo izdelanih italijanskih, ki jih ocitno pripravljajo skupine avtorjev v boljsih razmerah kot pri nas (F. Zagar);
o potrebi po pomensko-funkcijski zasnovanosti slovnicnega pouka in ucbenikov (V. Slabe).

Poleg avtorjev so v razpravi sodelovali tudi drugi udelezenci. Iz vsega, o cemer so govorili bodisi avtorji bodisi drugi razpravljalci, je tako mogoce poleg informativnega pregleda ucbeniske problematike izlusciti tudi nekatera druga aktualna vprasanja pouka slovenskega jezika in knjizevnosti v osnovni in srednji soli. Povzemimo jih le nekaj:

1. Ali je pogosto slisani ocitek o ideoloskosti pouka slovenskega jezika in knjizevnosti v (pol)preteklosti upravicen in koliko? - Najbrz bi bile za tak odgovor potrebne izcrpne analize ucbenikov in drugih dejavnikov pouka - teorije pouka, ucnih nacrtov, poucevanja. (J. Kos, B. Krakar-Vogel).

2. Kaj je vzrok za »kulturno nepismenost« med Slovenci, ki se jim celo v javnosti dogaja, da ne vedo imena prve slovenske knjige? Je vzrok premajhno poudarjanje teh dejstev v soli, »ideoloski molk« v preteklosti ali morda prenasicenost pouka s pomembnostno nediferenciranimi podatki, zaradi cesar ucencem izpuhtijo iz spomina tako bolj kot manj pomembni? (M. Grosman, J. Toporisic, B. Krakar-Vogel).

3. Ali lahko knjizevnodidakticna usposobljenost ucitelja (in avtorja ucbenika) prispeva k spodbujanju knjizevne kulture pri ucencih in k temu, da bi se ucenci do literature opredeljevali na podlagi lastnega kakovostnega branja, ne pa avtoritativnih uciteljevih mnenj? (M. Grosman, J. Lipnik, B. Krakar-Vogel).

4. Kaksna je vloga odlomka v berilu in ali je treba obravnavati vsa besedila, ki so v berilih? (I. Saksida, M. Grosman, J. Toporisic).

5. Ali in zakaj bi bilo treba lociti pouk jezika in knjizevnosti? (J. Toporisic).

6. Kako organizirati jezikovni pouk - naj bo to predvsem pouk o jeziku kot sistemu znamenj, kakor je pri nas zdaj, ali pa naj bo predvsem pouk jezika kot sredstva za sporazumevanje, kakor ga pojmuje sodobna teorija tega pouka in kakor ga ponekod tudi izvajajo? (M. Krizaj-Ortar, F. Zagar, V. Slabe, B. Krakar-Vogel).

Na zadnje vprasanje je v svoji analizi osnovnosolskih ucbenikov se posebno nazorno opozorila M. Krizaj-Ortar. Bila je edina, ki v prikazu ucbenikov ni nastopila kot avtorica, ampak kot raziskovalka in kriticarka. Ker vsebuje njen prispevek celovitejsi pregled jezikovnih ucbenikov za osnovno solo, ker je tehten prikaz njihove didakticne in vsebinske zasnove in ker kaze razlicne mozne pristope k jezikovnemu pouku, zaradi cesar lahko spodbudi razpravo o sedanjem in prihodnjem pouku jezika v osnovni in srednji soli, ga objavljamo v celoti.