-
Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Iz dela drustev
Jezik in slovstvo
Kazalo letnika
 
Zadnja verzija


 -



Matjaz Babic
Filozofska fakulteta v Ljubljani



Ob stiridesetletnici Lingvisticnega krozka Filozofske fakultete v Ljubljani



 - Lingvisticni krozek je nastal 1953 kot strokovna zdruzba jezikoslovcev Filozofske fakultete Univeze v Ljubljani in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sprva je bil neformalna organizacija brez dolocenega predsednika, 1964 je predsednistvo kot primus inter pares prevzel Stanko Skerlj; 1973 ga je nasledilo triclansko predsedstvo v sestavi Franc Jakopin, Janez Oresnik in Mitja Skubic. Januarja 1992 se jim je kot cetrti clan pridruzil Stojan Bracic in prevzel skrb za spored sestankov od Janeza Oresnika, ki je to breme z nekaj krajsimi prekinitvami nosil od januarja 1964; kot prvi tajnik je sestavil tudi porocilo ob dvajsetletnici krozka.1 Porocilo o delu v tretjem desetletju je sestavil Velemir Gjurin.2 Tajniki krozka so oblikovali, razmnozevali in raznasali vabila, shranjevali v arhiv podatke o predavanjih in jih ob koncu akademskega leta zbrali v porocilu o delu. V obdobju, ki ga popisuje porocilo (akademska leta 1983/84 --- 1991/92), se jih je izmenjalo devet.3

Prvi del sestanka je predavanje, drugi del razprava o njem. Navada je, da razpravo vodi predavatelj sam. Vcasih je diskusija daljsi del sestanka, npr. 2. novembra 1987 (384. sestanek), ko je v krozku uvodni besedi Janeza Oresnika in Aleksandre Derganc sledila razprava o pojmu 'poved'.

Sestankov je bilo vec kot v prejsnjem desetletju: skupaj jih je bilo 229, najvec na akademsko leto 29 (1990/91), najmanj 21; dvakrat jih je bilo 24 (1984/85, 87/88), dvakrat 25 (1988/89, 91/92), po enkrat 26 (1989/90), 27 (1986/87) in 28 (1985/86).

Nastopilo je 160 predavateljev. Po osemkrat sta predavala Franc Jakopin in Joze Toporisic, sestkrat Alojz Jembrih, po petkrat Stanko Klinar in Janez Oresnik; sedem predavateljev je nastopilo po trikrat4, 26 po dvakrat5 in 123 po enkrat6.

S FF je bila skoraj tretjina predavateljev (47): 20 z Oddelka za slovanske jezike (med njimi 11 s katedre za slovenski jezik), 14 z Oddelka za germanske jezike (med njimi osem s katedre za angleski jezik in stirje s katedre za nemski jezik), pet z Oddelka za romanske jezike, stirje z Oddelka za primerjalno jezikoslovje, po dva z Oddelka za klasicno filologijo in Oddelka za filozofijo (kot edinega zastopanega nejezikoslovnega oddelka).

Izmed drugih fakultet ljubljanske univerze so dale predavatelje stiri fakultete: Fakulteta za elektrotehniko in racunalnistvo dva, prav tako Teoloska fakulteta, po enega pa Pedagoska akademija in Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Univerzo v Mariboru je zastopalo 6 predavateljev.

Med ustanovami zunaj ljubljanske univerze je dalec najvec predavateljev prispeval ZRC SAZU (19); Pedagoski institut v Ljubljani je dal tri, Institut Jozef Stefan po dva predavatelja; po enega so prispevali Iskra Delta, Iskra - Center za elektrooptiko, SNG Drama, Slovensko orientalisticno drustvo, Institut za sociologijo in STS Celje. Predavateljev iz Slovenije je bilo skupaj 90.

Iz drugih republik pokojne Jugoslavije je prislo osem predavateljev: stirje z univerze v Zagrebu, po eden z univerz v Beogradu, Novem Sadu, Pristini in Skopju.

Med predavatelji iz drugih evropskih drzav prevladujejo tisti iz drzav nemskega jezikovnega podrocja: po 19 jih je prislo iz Avstrije (sedem z univerze v Celovcu, pet z univerze na Dunaju, po trije z univerz v Gradcu in Salzburgu, medtem ko je en predavatelj zastopal Infoterm Dunaj) in Nemcije (pet z univerze v Regensburgu, stirje z univerze v Münchnu, po dva z univerz v Bayreuthu in Hamburgu ter po eden z univerz v Augsburgu, Bochumu, Bonnu, Freiburgu, Heidelbergu in Tübingenu). Iz Italije je prislo sedem predavateljev (trije z univerze v Trstu, po eden iz Cedada, Genove, Perugie in Viterba). Po dva predavatelja sta prisla iz Madzarske (univerza v Budimpesti, Akademija znanosti v Budimpesti), Svedske (univerza v Uppsali, svedska akademija znanosti), Ceske (ena izmed njiju s Karlove univerze v Pragi) in Norveske (univerza v Oslu). Po enega predavatelja smo dobili iz Francije (Univerza v Parizu III), Danske (univerza v Aarhusu), Spanije (Universidad complutense v Madridu) in Belorusije (univerza v Minsku). Skupaj je prislo iz evropskih drzav 160 predavateljev.

Od neevropskih drzav so bile z dvema predavateljema zastopane ZDA (Univerza Corneli, Ithaca in Univerza Ann Arbor, Michigan) ter Japonska z eno predavateljico (Univerza v Tsukubi).

Tudi obisk predavanj je bil glede na prejsnje obdobje vecji: najvecje povprecno stevilo poslusalcev je bilo 26 v akademskih letih 1985/86 in 1987/88, najmanjse 21 v akademskem letu 1983/84; sicer je bil povprecni obisk 19 (1990/91), 21 (1984/85, 88/89, 89/90) in 24 poslusalcev (1986/87, 91/92); stevilke so seveda zaokrozene in izracunane na podlagi ohranjenih podatkov o udelezbi na sestankih. Najvec poslusalcev (52) se je zbralo na predavanju prof. Katicic'a januarja 1985.

Najveckrat obravnavani jezik je bila slovenscina (62-krat); od slovanskih jezikov so bili obravnavani se srbohrvaski (sestkrat), ruski (trikrat), poljski (enkrat) in makedonski (enkrat). Anglescina je bila predmet 20 predavanj, nemscina 11 predavanj, po enkrat so bile obravnavane islandscina, svedscina in danscina. Med romanskimi jeziki se je po trikrat predavalo o italijanscini in francoscini ter po enkrat o spanscini in katalonscini. Klasicna jezika sta bila obravnavana petkrat: latinscina trikrat, stara grscina dvakrat. Kitajscina je bila predmet stirih predavanj, japonscina in hebrejscina po treh, albanscina dveh, po enega madzarscina, stara indijscina in hetitscina. Med jezikovnimi skupinami so bili slovanski jeziki obravnavani sestkrat, germanski stirikrat ter indoevropski enkrat.

Jezikovne ravnine so bile med predmeti predavanj zelo razlicno zastopane: po eni strani glasoslovje desetkrat in oblikoslovje sedemkrat, po drugi strani 31-krat skladnja in 42-krat besedje s frazeolgijo (slovaropisje 15-krat, besedotvorje in imenoslovje po sestkrat, etimologija petkrat). O slogovnih raziskavah se je predavalo dvakrat, o pomenoslovju osemkrat, o besediloslovnih temah 14-krat, o pravopisu petkrat.

Kontrastivno analizo in prevajanje so predavatelji obravnavali osemkrat (levji delez je prispeval Stanko Klinar), pogost predmet so bili tudi opisi jezikovnih diasistemov (10) in jezikoslovnih teorij (12). Kot predmet sedmih predavanj bi lahko navedli zgodovino jezika, kot predmet 16 zgodovino jezikoslovja; 13-krat so predavatelji popisovali jezikovni pouk in tezave pri njem; 12 je bilo opisov knjig in projektov (poleg tistih, ki so vsteti med slovaropisna predavanja, predavanja o zgodovini jezikoslovja in predavanja o jezikovnem pouku).

Sprico naglega razvoja racunalnistva je razumljivo, da je glede na prejsnje obdobje mocno naraslo stevilo predavanj iz racunalniskega jezikoslovja (10); med drugimi interdisciplinarnimi temami jih je bilo 11 sociolingvisticnih in stiri s podrocja filozofske obravnave jezika.

350. sestanek je krozek priredil skupaj z Drustvom za uporabno jezikoslovje, 455. sestanek skupaj s SAZU. Pri organizaciji 370. sestanka sta denarno pomagali Izobrazevalna skupnost Slovenije in svicarski sklad Pro Helvetia; 402., 409., 475. in 507. sestanek je omogocil Kulturni in informacijski center ZRN v Zagrebu.

V teh desetih letih je krozek ucakal stiristoti in 9. 3. 1992, ko je predaval prof. dr. Mitja Skubic, petstoti sestanek. Slavnostna predavanja se priredijo tudi ob zivljenjskih jubilejih zasluznih clanov krozka. Po ustaljeni navadi se v krozku predstavijo magistrske naloge in doktorske disertacije z jezikoslovnih oddelkov FF, medtem ko je bilo prikazov diplomskih nalog v preteklem obdobju manj; vendar ostaja vtis (tega se stevilcno ne da dokazati), da so prav studentje s svojo udelezbo pripomogli k vecjemu obisku v zadnjem desetletju.

Razmnozevanje in razposiljanje vabil se placuje iz denarnih sredstev FF, prav tako pogostitev predavatelja; stroske potovanja in prenocitve so morali predavatelji (ce ni bilo mogoce pridobiti pokroviteljstva kaksne zunanje ustanove) zal poravnati sami.

V porocilu ob tridesetletnici krozka omenjena misel, »da bi krozek objavljal sam svoja predavanja ali obvescal v posebni publikaciji o jezikovnih novostih«, je na zalost ostala samo misel; in vendar upamo, da bo za predavanji kdaj ostajalo zapisanega kaj vec kot le naslov in izrocki.

Kljub marsikdaj premajhnim denarnim sredstvom so postali sestanki Lingvisticnega krozka prireditve, brez katerih si jezikoslovnega zivljenja na nasi fakulteti ne bi mogli vec predstavljati; trdno smo prepricani, da bo tudi v naslednjih desetletjih ostalo tako.






Opombe


1
Janez Oresnik: Ob dvajsetletnici lingvisticnega krozka filozofske fakultete v Ljubljani, Jezik in slovstvo 1973/74, 5, 178-179.

2
Velemir Gjurin: Ob 30-letnici Lingvisticnega krozka Filozofske fakultete v Ljubljani, Jezik in slovstvo XXX, 1984/85, 3, 101-104.

3
Po casovnem zaporedju: Jasna Makovec (germanistika), Tomaz Sajovic (slavistika), Erika Krzisnik Kolsek (slavistika), Tamara Ditrich (primerjalno jezikoslovje), Dusan Gabrovsek (germanistika), Irena Kovacic (germanistika), Rastko Sustersic (germanistika), Franciska Trobevsek Drobnak (germanistika), Matjaz Babic (klasicna filologija).

4
Dusan Cop, Martina Orozen, Marko Snoj, Mitja Saje, Peter Tancig, Andrej Ule, Ada Vidovic Muha.

5
Dana Blaganje, Marija Bolta, Ivanka Cernelic, Margaret Davis, Sonja Horvat, Milena Hajnsek Holz, Marjeta Humar, Vesna Hadzi Pozgaj, Rexhep Ismajli, Henrik Jorgensen, Joze Krasovec, Tine Logar, Thomas Lloyd Markey, Tjasa Miklic, Jakob Müller, Vlado Nartnik, William Nemser, Chikako Shigemori Bucar, Mitja Skubic, Dragi Stefanija, Stane Suhadolnik, Alenka Sivic-Dular, Franciska Trobevsek Drobnak, Karmen Terzan, Igor Zagar, Zinka Zorko.

6
John Ole Askedal, Zeljko Bujas, Enrique Bernardez, Andrej Bekes, Harald Burger, Francka Benedik, Ivan Bratko, Philip Burt, Ladislav Broz, Norbert Boretzky, Marja Bester, Wayles Browne, Matjaz Babic, Stojan Bracic, Eugenio Coseriu, Jordi Canals, Lorenzo Coveri, Franco Crevatin, Rada Cossutta, Nina Catach, William R. Cantrall, Bojan Cop, Sasa Derganc, Janez Dular, Michael Domschke, Norman Denison, Marion Doria, Franz Dotter, Wolfgang U. Dressler, Johannes Erben, Stig Eliassen, Tomaz Erjavec, Tomaz Erzar, G. Francescato, Helmut Felber, Metka Furlan, Gertraud Fink Oczlon, Dusan Gabrovsek, Velemir Gjurin, Berta Golob, Robert Hinderling, Lena Holmqvist, Gertraud Havranek, Hans Jürgen Heringer, Oros Mariu Ilie, Vladimir Ivir, Elza Jereb, Ralph Jodlbauer, Georgy Juhasz, Anton Janko, Michael Job, Mirko Krizman, Otto Kronsteiner, Radoslav Katicic', Tomo Korosec, Leon Krek, Thomas Krisch, Franc Krizanic, Janez Keber, Martina Krizaj Ortar, Erika Krzisnik Kolsek, Ferenc Kiefer, Gert Klingenschmitt, Johann Koeberl, Olga Kunst Gnamus, Albina Lük Necak, Claire Lusebrink, Rosemarie Luhr, Angelika Lutz, Birger Liljestrand, Jasna Makovec, Pavica Mrazovic', Giovan Battista Moretti, Majda Merse, Dora Macek, Erika Mihevc Gabrovec, Klaus Matzel, John Peter Maher, Branka Marincic', Maja Milcinski, France Mihelic, Sveinn Monnesland, Vilko Novak, Boris Norman, Bernard Nezmah, Jozica Narat Strekelj, Irena Orel Pogacnik, Andreja Prijatelj, Vladimir Pogacnik, Hubert Petersmann, Vlasta Pacheiner Klander, Magnús Pétursson, Jarmila Panevová, Mira Pihler, Hainz-Dieter Pohl, Z. Praznik, Breda Pogorelec, Francka Premk, Ingo Reiffenstein, Ernst Risch, Fabrizio D. Raschella, Franz Simmler, Petr Sgall, Karl Sornig, J. Svartnik, Roman Savnik, Marjeta Sencar, Andrej Snedec, Liliana Spinazzi Menai, Gunnar Svane, Yuriko Sunakawa, Ante Susjan, Majda Sencar, Vera Smole, Joze Sever, Elmar Seebold, Nada Sumi, Nada Sabec, Marija Stros Bracko, Rastko Sustarsic, Günther Sigott, Tomaz Sajovic, Suzanna Topoliska, Anton Trstenjak, Elmar Ternes, Milos Tavzes, Manfred Wacht, Tomas Varadi, Theo Vennemann, Otmar Werner, Ruth Wodak, Ulrich Wandruszka, Janez Zor, Zoran Ziletic', France Zagar, Stanko Zepic', Robert Zett.

7
Ker sega ohranjeni del arhiva samo do akademskega leta 1988/89, sem si za prejsnje obdobje pomagal z letnimi porocili in podatki, ki mi jih je ustrezljivo nanizal prof. Oresnik. Ce sem koga izmed predavateljev pozabil omeniti, se mu iskreno opravicujem.









 BBert grafika