-
Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Uvodnik
Jezik in slovstvo
Kazalo letnika
 
Zadnja verzija


 -



Urednistvo



Spostovana bralka, cenjeni bralec!



 - Z letosnjo dvojno stevilko se podaja Jezik in slovstvo v stirideseto leto izhajanja. Ce se meri po casu, je to doba, v kateri so se menjali ne samo urednistva in sodelavci, ampak po naravnih zakonih celo ze bralski rodovi. Ce pa se meri po ucinku, pomeni stirideset let nad 10.000 tiskanih strani koristnega in zanimivega ctiva, kot je razvidno ze iz bibliografskega kazala (I-XXX, izslo 1984-85), po katerem so in bodo posegali tako strokovnjaki kot tudi ljubitelji. V uvodniku v prvo stevilko so takratni uredniki Jezika in slovstva (dr. Joza Mahnic, odgovorni urednik, dr. Anton Bajec, urednik za jezikoslovje, dr. Marja Borstnik, urednica za literarno zgodovino) opisali razloge, ki so pripeljali do ustanovitve revije, poleg tega pa so podali tudi vsebinsko zasnovo, iz katere naj bi uredniki izhajali. V reviji naj bi se poljudno obravnavale jezikovne teme in skrbelo za »kulturo slovenskega jezika« (jezikoslovje), objavljala pa naj bi tudi poljudne prispevke »s podrocja knjizevnosti« (literarna veda) ter »pouka materinega jezika« (jezikovna in knjizevnostna didaktika). Taksnemu tematskemu okviru, ki so ga zeleli tudi bralci, je Jezik in slovstvo ostal zvest ves cas. Najvecja sprememba glede na programsko zasnovo je bil odmik od poljudnosti, ki ga je narekoval razvoj omenjenih treh znanosti, in z njim povezane spremenjene zahteve in potrebe tako piscev kot bralcev. Ta premik pa je reviji tudi koristil: omogocil je poglobitev prvotne vsebinske zasnove, s cimer si je Jezik in slovstvo se povecal ugled, ki ga lahko merimo s sorazmerno visoko naklado (2100 izvodov, od katerih jih gre nad 200 v tujino), in prodorom pomembne mednarodne bibliografske publikacije, npr. v MLA (Modern Language Association of America).

Urednistvo bo tudi letosnji jubilej zaznamovalo delovno. Ohranjanje revije na dosezeni kvalitetni ravni sodi gotovo med osrednje in trajne cilje vsakega resnega urednikovanja. Kot doslej bo vztrajalo na vsebinski trojnosti revije in skrbelo za njeno uravnotezenost. Po svojih moznostih in moceh bo skusalo zadostiti raznolikim zahtevam, potrebam in zeljam bralcev in jim ponuditi zanimivega, privlacnega in aktualnega branja o strokovnih, stanovskih, in organizacijskih vprasanjih. Vse to bo mogoce uresniciti v ze uveljavljenih rubrikah, ceprav bi si zeleli nekatere se okrepiti, npr. Pogledi in mnenja, Ocene in porocila in se bolj sistematicno porocati o znanstvenem, strokovnem in stanovskem dogajanju na domacih in tudi tujih tleh. Vsega tega urednistvo ne zmore samo, zato si zeli cim vec sodelavcev in spodbuja tudi odzivanje bralcev na objavljene spise in na dogajanje v okolju. Iz organizacijskih razlogov bo urednistvo prisiljeno tudi v tem letniku izdajati dvojne stevilke. Zaradi te poteze bo sicer revija redkeje prihajala med bralce, vendar pa bomo to pomanjkljivost skusali nadomestiti po vsebinski plati.

Ceprav se je v zadnjih letih obseg Jezika in slovstva ze povecal, si ga bo urednistvo v skladu z novimi nalogami prizadevalo se nekoliko razsiriti. V tem trenutku najprej didakticno tretjino, in to zato ker se je revija vkljucila v projekt Prenova pouka slovenskega jezika. V povezavi z njim so nastala anketna vprasanja o ucbenikih za slovenski jezik, na katere bodo odgovarjali strokovnjaki in uporabniki. Odgovori na anketo, ki so jo pobudili kriticni odzivi v javnosti na najnovejsi jezikovni ucbenik slovenskega jezika, bodo objavljeni v naslednjih stevilkah revije. Povecani obseg revije bi nadalje omogocil tudi vsakoletno objavo cim izcrpnejse slovenisticne bibliografije, ki bi registrirala tudi pogosto zelo kvalitetne strokovne prispevke v prilogah dnevnih casopisov. Letosnji cilj je se izdaja dodatnega zvezka z bibliografskim kazalom Jezika in slovstva za zadnjih deset let. Vse to bi bilo seveda tezko uresnicljivo brez blagohotne denarne pomoci, zato se nadejamo, da bodo reviji tudi v prihodnje ostali naklonjeni vsi dosedanji redni (Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za solstvo in sport, Ministrstvo za znanost in tehnologijo) in obcasni (Znanstveni institut Filozofske fakultete), podporniki, ki se jim za pomoc zahvaljujemo tudi s tega mesta.





Navodilo piscem

 - Revija Jezik in slovstvo objavlja prispevke praviloma v slovenscini, v tujem jeziku pa sinopsise in povzetke prispevkov iz rubrike Clanki in razprave. Besedila za rubrike Clanki in razprave, Metodicne izkusnje in Pogledi in mnenja naj ne presegajo 20 strani (tj. 600 vrstic), besedila za druge rubrike na 15 strani (tj. 450 vrstic), porocila in ocene pa ne 5 strani (tj. 150 vrstic).

Prispevki se posiljajo v dveh izvodih, tistim za rubriko Clanki in razprave je treba priloziti tudi povzetek (najvec do ene tipkane strani). Racunalnisko pisanemu prispevku naj bo prilozena (PC-jeva ali atarijeva) disketa z besedilom, izpisanem v katerem koli od popularnih urejevalnikov besedila ter kopijo izpisa v formatu »MS Word« in »text«, saj se tako olajsa stavljenje in poveca natancnost izpisa. Avtor si bo s tem prihranil cas, ki ga pri korekturi porabi za oznacevanje nadleznih tipkarskih napak.

Prispevki morajo biti jezikovno in tehnicno dognani ter usklajeni s predpisano rabo (prim. Slovenski pravopis, Ljubljana 1990, str. 213-214), sicer jih urednistvo ne bo upostevalo. Ob izidu dobi pisec razprave ali clanka 10 posebnih odtisov. Korekture prispevkov iz rubrike Razprave in clanki je treba opraviti v treh dneh in to z uveljavljenimi korekturnimi znamenji.

Ker se prispevki honorirajo, naj pisec prilozi tudi svoje osebne podatke (naslov, telefonsko stevilko, ime ustanove, v kateri je pisec zaposlen) in stevilko ziroracuna. Inozemski sodelavci morajo za izplacilo honorarja odpreti poseben ziroracun v Sloveniji.









 BBert grafika