Funkcionalna (ne)pismenost v Sloveniji

Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko je bilo leta 1991 (popis prebivalstva) v nasi drzavi 7.234 oseb (0,46 %), starih 15 let in vec, nepismenih.¹ Zavod za statistiko domneva, da je pismen vsakdo, ki ima vsaj 3 razrede osnovne sole.² Gre za t.i. osnovno oz. analfabetsko nepismenost: oseba ne pozna crk in ne zna napisati niti svojega imena. Glede na navedeni odstotek lahko trdimo, da je nepismenost v slovenski druzbi prakticno izkoreninjena.

Omenjena vrsta nepismenosti pa ni edina; poleg drugih vrst³ strokovnjaki v zadnjih dveh desetletjih posvecajo najvec pozornosti t.i. funkcionalni nepismenosti: v soli se je oseba, ki jo imamo za funkcionalno nepismeno, sicer naucila branja in pisanja (in racunanja), a si s tem ne zna pomagati, tega v vsakdanjem zivljenju ne zna uporabljati. Tako ji npr. povzroca tezave ze prepoznavanje téme krajsega casopisnega clanka, izpolnjevanje preprostega obrazca (npr. na posti, v banki), da o tvorjenju daljsega besedila ne govorimo; na zemljevidu (svojega) mesta ne zna poiskati dolocene ulice, z voznega reda ne zna razbrati podatka, kdaj odpelje avtobus ipd. O funkcionalni nepismenosti pa v uradni statistiki ni najti podatkov. Znan je tale primer iz nekega nasega podjetja: zavedeli so se problema funkcionalne nepismenosti vecine svojih nekvalificiranih delavcev in zanje pripravili posebno izobrazevanje. Najprej so udelezence povabili na informativni pogovor. Prve vecje tezave so nastopile, ko so od prihodnjih udelezencev zahtevali, da izpolnijo vprasalnik, ki je zajemal osebne podatke, njihovo predznanje, interese in stalisce do izobrazevanja. Vecina si je morala za resevanje vprasalnika poiskati pomoc.⁴

Tudi v lekarnah morajo pomagati stevilnim funkcionalno nepismenim, ki ne razumejo navodil za uporabo zdravil.⁵ Funkcionalno pismeni se verjetno tezko vzivi v tezave, ki jih ima funkcionalno nepismeni; toda spomnimo se samo svojih tezav, ki smo jih imeli pri izpolnjevanju obrazca za napoved odmere dohodnine.

Odrasli clovek mora obvladati branje in pisanje ne samó sámo na sebi, temvec zato, ker je to sredstvo, ki odpira poti za obvladovanje drugega znanja, potrebnega za clovekovo vsakdanje zivljenje.⁶

2  Funkcionalna pismenost

Po definiciji Unesca⁷ iz leta 1978 je funkcionalno pismena oseba tista, ki je zmozna sodelovati »v vseh zivljenjskih dejavnostih, v katerih se zahteva pismenost za vsakdanje delovanje v druzbeni skupnosti, ter uporablja svoje bralne, pisne in racunske spretnosti za osebni razvoj in razvoj druzbene skupnosti«.⁸

2.1  Zavest o obstoju problema funkcionalne (ne)pismenosti v svetu

Problem funkcionalne nepismenosti prizadeva vse drzave sveta. Pozornost so mu zaceli posvecati konec 60. oziroma v zacetku 70. let, odkrili pa so ga pravzaprav ze v poznih 40. in zgodnjih 50. letih v ZDA, ko so imeli opraviti z vojaki, ki so bili sicer analfabetsko pismeni, a niso razumeli pisnih navodil za ravnanje z orozjem.⁹

V zahodnih, industrijsko najbolj razvitih drzavah, kjer je ta problem doslej se najbolj obdelan, so nanj sprva gledali kot na obrobno rec, ki sicer obstaja, a je znacilna predvsem za obrobne druzbene skupine (npr. priseljence iz drzav v razvoju idr.) oziroma za nerazviti svet, ki nima solskega izrocila. Pa vendar po najnovejsih raziskavah¹⁰ na vzorcu 13.000 nakljucno izbranih oseb kar 47 % odraslih Americanov, starejsih od 16 let, funkcionalna nepismenost ovira pri vsakdanjem delu. Funkcionalna nepismenost se celo povecuje: tisti med 21. in 25. letom so za 11-14 % manj pismeni kot ljudje iste starosti, ki so jih anketirali leta 1985. Takrat so tudi ugotovili, da obstajajo precejsnje razlike v funkcionalni pismenosti glede na rasno in etnicno pripadnost: glavno misel iz daljsega casopisnega uvodnika so bili zmozni izlusciti le 3 % crnih testirancev, 12 % testirancev spanskega rodu in 25 % belih testirancev.¹¹

Problem je postal posebej zgoc v zadnjem casu, ko se svetovna industrijska proizvodnja preusmerja v postindustrijsko (racunalnisko vodeno), kar prinasa veliko brezposelnih. Najbolj prizadeti so prav najmanj izobrazeni, saj so s temi spremembami ne le izgubili druzbeni status, temvec so tudi najmanj zmozni, da bi sami resevali nastali polozaj: so le ozko usposobljeni za delo pri stroju, tezko se prilagajajo uvajanju nove tehnologije, ne morejo opravljati dela, ki zahteva samostojnost in inovativnost, ne znajo si sami poiskati (nove) sluzbe, ne znajo napisati prosnje zanjo itd. Funkcionalno nepismene mnozice pomenijo za druzbo seveda veliko gospodarsko izgubo.

Zato ni cudno, da so v svetu tudi vlade ze v 70. letih narocile raziskave omenjenega pojava, kljub izrocilu obveznega solstva in visokemu delezu vkljucevanja v srednjesolsko izobrazevanje znacilnega tudi za avtohtono prebivalstvo teh drzav. V drzavah Evropske zveze je problem funkcionalne nepismenosti povezan zlasti z dvema skupinama prebivalcev: z mlajsimi odraslimi, ki niso koncali solanja in si temeljnega znanja niso pridobili ali pa je bilo to neuporabno, ter z nekvalificiranimi industrijskimi delavci brez izobrazbe ali nezaposlenimi, katerih znanje ne ustreza vec novim delovnim potrebam.¹² Meritve funkcionalne pismenosti odraslega prebivalstva so se s posebnimi drzavnimi testi lotili v Veliki Britaniji, Franciji, na Nizozemskem idr.

2.2  Zavest o obstoju problema funkcionalne (ne)pismenosti pri nas

Tudi v Sloveniji so spremenjene politicne, druzbene in gospodarske razmere povzrocile, da smo se omenjenega problema zaceli jasneje zavedati. Statisticni podatki kazejo, da je imelo leta 1991 v RS kar 47 % prebivalstva, starega 15 let in vec, samo osemletko ali pa le nekaj razredov osnovne sole.¹³ Tudi med brezposelnimi imajo maja 1994 najvisji odstotek nekvalificirani in polkvalificirani delavci (46,3 %)¹⁴ in pa mlajsi obcani (takih do 26 let je med vsemi brezposelnimi kar 32,4 %)¹⁵. Sprememba druzbene ureditve in gospodarska kriza je torej povzrocila, da se posameznik mora odzivati na nastale spremembe in poskrbeti sam zase, to pa je tezko, ce je funkcionalno nepismen.

Vzroki za funkcionalno nepismenost odraslih oseb so razlicni: funkcionalna nepismenost je predvsem posledica neprimernega gospodarskega in kulturnega okolja (npr. nedostopnost kulturnih storitev), neustreznega izobrazevalnega sistema, ki ne daje potrebnega znanja, deloma pa izvira tudi iz osebnih lastnosti posameznika (negativne izkusnje iz casa solanja in zato tudi odklonilno razmerje do izobrazevanja sploh, nerazvite ucne navade, zadrzanost, anonimnost idr.).

Na problem funkcionalne pismenosti so v Sloveniji najprej opozorili raziskovalci v projektu Izobrazevanje odraslih kot dejavnik razvoja Slovenije. Na podlagi ugotovitev tega projekta in na pobudo ministrstva za solstvo in sport RS je Andragoski center Slovenije oblikoval samostojni, dolgorocni projekt Funkcionalna pismenost odraslih v Sloveniji, v katerem sodeluje tudi Zveza ljudskih univerz Slovenije, leta 1993 pa se je vkljucila se Republiska uprava za pospesevanje kmetijstva. Dolgorocna cilja projekta sta 1) zmanjsevanje funkcionalne nepismenosti, 2) zvisevanje meje funkcionalne pismenosti na dokoncano stiriletno srednjo solo.¹⁶

Projekt obsega dve stopnji: konceptualno in operativno. V prvi je bilo treba oblikovati sprejemljivo definicijo funkcionalne pismenosti za nase okolje in presoditi obseg pojava pri nas, razviti vprasalnik za ugotavljanje funkcionalne pismenosti in ga preizkusiti. (O drugi, operativni stopnji gl. pogl. 3.)

Pri definiciji funkcionalne pismenosti so se nasi strokovnjaki oprli na definicijo Unesca: »Funkcionalna pismenost pomeni, da ima posameznik tisto temeljno znanje in spretnosti, ki so potrebne za uspesno delovanje v zivljenju in zajemajo potrebe delovnega, druzbenega in osebnega razvoja.« Zajema torej zmoznost sporazumevanja v treh vrstah okoliscin (v druzini, na delovnem mestu in sirsem druzbenem okolju), in sicer tako sprejemanja (razumevanja) kot tvorjenja sporocil (jezikovnih in nejezikovnih). Upostevane so tudi temeljne racunske operacije (sestevanje, odstevanje, mnozenje, deljenje, procentni racun). Delez funkcionalno nepismenih pri nas se ni izmerjen; nekateri strokovnjaki (npr. A. Kranjc) ga ocenjujejo na pribl. 50 % vseh prebivalcev Slovenije, starih nad 15 let.¹⁷ Pojav prizadeva predvsem mlade, brezposelne, migrante iz drugih delov bivse skupne drzave, kmecko prebivalstvo idr.

V konceptualnem delu raziskave sem sodelovala tudi jaz, in sicer sem bila povabljena k sestavljanju vprasalnika¹⁸ za merjenje funkcionalne pismenosti in deloma tudi k njegovi uporabi ter presoji izidov.

2.2.1  Merjenje funkcionalne pismenosti

Za merjenje funkcionalne pismenosti je bilo treba razviti poseben vprasalnik, ki naj bi zajel branje, razumevanje in pisanje/tvorjenje sporocil ter osnovne racunske operacije. Naloge so bile izbrane med drugim po merilu funkcionalnosti in minimalnega prezivetja. Ker gre za prvi vprasalnik take vrste, je bilo testiranje namenjeno tudi/predvsem testiranju samega vprasalnika. Pokazalo se je, da nekatere naloge niso bile dobro zastavljene (prelahke), saj niso dale dovolj razprsenih izidov. Ceprav je treba biti pri interpretaciji izidov pilotnega testiranja previden, je vecina odgovorov vendarle dovolj zanimiva, zato jih nekaj na kratko podajam v nadaljevanju.

Interjuvali smo 71 mlajsih odraslih nezaposlenih (prostovoljcev), starih do 26 let, ki so ze 6 mesecev ali vec prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Za sodelovanje smo prosili zavoda v Ljubljani in Murski Soboti; z najbolj razvitega slovenskega podrocja (= mestnega) se je odzvalo 41 testirancev, z manj razvitega (= podezelskega) pa 30.¹⁹ Testno skupino so sestavljali testiranci, ki so imeli 10 ali manj let solanja, kontrolno skupino pa tisti z najvec 12 let solanja.²⁰ Domnevali smo, da vecje stevilo let solanja in mestno okolje (npr. z razsirjeno kulturno ponudbo) pozitivno vpliva na funkcionalno pismenost.

Vprasalnik je bil sestavljen iz dveh delov: v prvem je slo za preverjanje bralne zmoznosti in razumevanja zapisanega (poleg jezikovnih tudi nejezikovnih sporocil), v drugem delu pa za preverjanje pisne zmoznosti in tvorjenja besedila ter racunanja. Pri prvem delu je sprasevalec zapisoval ustne odgovore testiranca v poseben obrazec, pri drugem delu pa je testiranceve pisne odgovore vnesel v obrazec pozneje.

Trajanja testiranja nismo omejili, a so ze tu nastale velike razlike, in sicer tako po zemljepisnem kot po izobrazbenem merilu. 28 nalog, s katerimi smo merili zmoznost branja, razumevanja, pisanja oziroma tvorjenja besedil in racunanja, naj bi testiranci resili v eni uri. Izidi pa so bili naslednji (odstotki so zaokrozeni na eno decimalko):

Cas	Skupaj21 (%)	LJ22 (%)	MS23 (%)
do 45 min.	14,1	17,0	10,0
46-60 min.	39,4	43,9	33,3
61-75 min.	32,4	29,3	36,7
76-90 min.	12,7	9,8	16,7
91-120 min.	1,4	0	3,3

Komentar: Kot je razvidno iz preglednice, so vprasalnik hitreje resili Ljubljancani. Pricakovali smo tudi, da bodo rezultati posameznih nalog odvisni od stopnje izobrazbe (visja je, boljsi bodo); ta odvisnost se je najmocneje pokazala prav pri porabi casa za resitev vprasalnika.²⁴

V nadaljevanju bom predstavila izide 17 nalog, in sicer tiste, s katerimi smo preverjali bralno zmoznost ter razumevanje besedil in raznovrstnih nejezikovnih sporocil (gl. pogl. 2.2.1.2), ter tiste, s katerimi smo preverjali zmoznost pisanja oziroma zmoznost tvorjenja besedil (gl. pogl. 2.2.1.3), na koncu pa je se obseznejsa naloga, ki zadeva oboje (gl. pogl. 2.2.1.4).

2.2.1.1   Preden preidemo k posameznim nalogam, predstavimo se nekaj splosnih podatkov o bralnih in pisalnih navadah testirancev. Ti so morali odgovoriti na pet vprasanj (od 1 do 5):

1. Ali ste ta (prejsnji) teden prebrali kak casopis (revijo)?
2. Ali ste letos prebrali kaksno knjigo?

Prebral	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
1. casopis, revijo	87,3	87,8	86,7
2. knjigo	54,9	75,6	26,7

Komentar: Pri odgovoru na 1. vprasanje se odgovori testirancev niso veliko razlikovali (Ljubljancani berejo predvsem Slovenske novice, Sobocani pa pokrajinski casopis Vestnik), pri odgovoru na 2. vprasanje pa precej. Vprasamo se lahko, ali testiranci iz MS nimajo moznosti dostopa do knjig (knjiznice).

3. Ali berete podnapise tujih filmov na televiziji?

Bere	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
v celoti	69,0	61,0	80,0
ne v celoti, a razumem vsebino	23,9	29,3	16,7
ne berem	1,4	0	3,3
ne gledam TV	5,7	9,7	0

Komentar: Branje podnapisov posredno kaze posameznikovo bralno zmoznost. Zanimiv je podatek, da precej vec Sobocanov bere podnapise v celoti. Vprasamo se lahko, ali vecina Ljubljancanov tako dobro obvlada tuje jezike, da jim tega ni treba poceti. --- Ce primerjamo dobljene podatke s podatki iz naloge, s katero smo preverjali hitrost branja, lahko ugotovimo, da med mestoma ne obstajajo tako velike razlike. Testiranci so morali glasno prebrati krajse besedilo »Nacrtovanje druzine«:

Zadnji demografski podatki OZN kazejo, da si zenske na splosno zelijo manj otrok, vendar so pri tem pomembne razlike med posameznimi svetovnimi podrocji. Zaskrbljujoce je zlasti stanje v Afriki, kjer pricakujejo ugodnejse premike sele v dvajsetih letih novega stoletja, ko bodo s sedanjih sestih otrok v druzini presli na tri.

Kontracepcijo uposteva ze vsak drugi zakonski par. Za zunajzakonske spolne zveze pa se domneva, da ima nanje velik vpliv strah pred aidsom. Se pred 30 leti je le vsak deseti zakonski partner uporabljal kontracepcijska sredstva, zdaj pa je njihova uporaba izjemno narasla v vzhodni Aziji, zaskrbljujoce malo pa v Afriki.

Prizadevanja za nacrtovanje druzine in rojstev se bodo morala okrepiti, s tem v zvezi pa izobrazevanje in izdatki v ta namen. Ti so se vedno nicevi v primerjavi z drugimi, npr. z izdatki za oborozevanje. Kljub vsemu pa strokovnjaki OZN napovedujejo, da bo leta 2025 na Zemlji ze 8,5 milijarde ljudi.

Izidi so pokazali, da je vecina potrebovala za branje gornjega besedila od minute do minute in pol, ceprav so Sobocani brali pocasneje od Ljubljancanov. Tudi tu je imela veliko vlogo izobrazba (visja je, hitreje so brali).

Prebral v casu	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
do 1 min.	7,0	7,3	6,7
1.01-1.30	69,0	78,1	56,7
1.31-2.00	14,2	7,3	23,3
2.01-2.30	7,0	4,9	10,0
nad 2.30	2,8	2,4	3,3

4. Ali ste letos ze kaj napisali (mogocih vec odgovorov)?

Napisal	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
razglednico, cestitko	66,2	65,8	66,7
pismo	53,5	51,2	56,7
prosnjo	50,7	63,4	33,3
pesem	9,9	12,2	6,7
drugo	15,5	19,5	10,0

Komentar: Pricakovali bi, da testiranci zaradi brezposelnosti pisejo prosnje pogosteje.

5. Ali si pri domacih opravilih pomagate s prirocniki (kuharske knjige, leksikoni, enciklopedije idr.)?

Uporablja prirocnike	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
da	63,4	70,1	53,3

Komentar: Opazna je razlika med LJ in MS; Sobocani si pomagajo s prirocniki v manjsem obsegu.

2.2.1.2   Zdaj pa predstavimo nekaj nalog, s katerimi smo preverjali bralno zmoznost in razumevanje razlicnih sporocil oziroma besedil.

V 1. nalogi so morali testiranci samo prebrati 20 besed (kratkih, dolgih; laze, teze izgovorljivih /npr. izgovor polglasnika, izgovor crke <l>/; domacih, prevzetih): vrt, zanr, shojena, neonski, skiliti, racunalnik, zivilski, polnopraven, postava, spremenljivo, politika, koristen, ocenjevanje, republiska, tovornjak, podzemlje, borza, generacija, gospodarski, ebenovina. Stevilo tekoce prebranih besed je pri obeh skupinah testirancev precej visoko:

Prebral	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
0-5 besed	0	0	0
6-10 besed	1,4	0	3,3
11-15 besed	12,7	14,6	10,0
16-20 besed	85,9	85,4	86,7

Pripomba: Besede, ki so testirancem z 10-letno ali nizjo izobrazbo povzrocale tezave, so podzemlje, polnopraven, zanr, neonski, ebenovina.

V naslednji skupini vaj (v vprasalniku je bil vrstni red drugacen) smo preverjali zmoznost uporabe razlicnih vrst sporocil (osebna izkaznica, telefonski imenik, vozni red, avtokarta, graf, ideogrami).

2. naloga: Na sprasevalcevi osebni izkaznici (testiranje je bilo anonimno) je bilo treba poiskati in prebrati leto veljavnosti dokumenta in EMSO.

Prebral	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
letnico veljavnosti	94,4	90,2	100
EMSO	84,5	85,4	83,3

Komentar: Visok odstotek poznanja mesta, kjer je navedena EMSO, kaze, da se je ta stevilka (zal) prijela med ljudmi, saj jo morajo tudi brezposleni verjetno precejkrat navajati.

3. naloga: V telefonskem imeniku je bilo treba poiskati telefonsko stevilko podjetja Slavnik v Kopru.

Nasel	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
tel. 066-22-660	59,1	70,7	43,3

Komentar: Ta naloga je prinesla enega od presenetljivih podatkov --- kako malo ljudi zna uporabljati telefonski imenik. Tudi razlika med LJ in MS je precejsnja. Pri resitvi te naloge se je (visja) izobrazbe testiranca spet pokazala kot prednost.

4. naloga: Na prilozenem voznem redu je bilo treba poiskati cas prihoda vlaka v Krsko (ob podatku o casu odhoda iz Ljubljane).

Nasel	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
cas prihoda	77,5	73,2	83,3

5. naloga: Na avtokarti je bilo treba pokazati Ljubljano in Krsko ter izracunati razdaljo med njima (gre za racunsko nalogo /sestevanje kilometrov/.

Pravilno navedel	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
st. km	33,8	39,0	26,7

Komentar: Preseneca nas, da je med testiranci zmoznost iskanja podatkov iz voznega reda in avtokarte razmeroma sibka (zlasti pri avtokarti).

6. naloga: Iz prilozenega grafa, ki prikazuje gibanje cene olja v druzbenih in zasebnih trgovinah od avgusta do marca, je bilo treba razbrati podatek, v katerih trgovinah so bile cene olja v navedenem casu nizje (kje se je torej splacalo kupovati).

Pravilno odgovoril	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
v zasebnih	95,8	92,7	100,0

Komentar: Tudi tu nas presenetijo rezultati: skoraj vsi testiranci so resili nalogo pravilno.

7. naloga: Prepoznati je bilo treba naslednje ideograme:

Stevilo pravilnih odg.	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
7	2,8	0	6,7
8	12,7	14,6	10,0
9	36,6	39,0	33,3
10	47,9	46,4	50,0

Komentar: Izidi so med LJ in MS precej enakomerno porazdeljeni. Testiranci z visjo izobrazbo so se pri resevanju bolje odrezali. Manj izobrazenim sta povzrocala najvec tezav ideograma bolnisnica in cakalnica.

Z vprasanji smo preverjali tudi razumevanje treh besedil (dve sta bili publicisticni, eno pa prakticno-
strokovno):

• 8. naloga: kratko do srednje dolgo besedilo Nacrtovanje druzine, 153 besed (besedilo je v celoti navedeno v poglavju 2.2.1.1.);

• 9. naloga: daljse besedilo Biti ubog, biti reven ... (o brezposelnosti), 784 besed;

• 10. naloga: besedilo na spremnem listku v skatlici aspirina.

a) Koliko otrok steje povprecna afriska druzina?
b) V katerem delu sveta je najbolj narasla uporaba kontracepcijskih sredstev?
c) Koliko milijard ljudi bo po napovedih strokovnjakov OZN na Zemlji leta 2025?

8. naloga	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
pravilen odgovor na vpr. a	11,3	17,1	3,3
na vpr. b	23,9	21,9	26,7
na vpr. c	67,8	61,0	70,0

Pripomba: Testiranci z visjo izobrazbo so nalogo resili bolje.

Besedila 9. naloge zaradi dolzine ne moremo navajati; pricakovali smo, da bo pri daljsem besedilu manj testirancev naslo pravilne odgovore; podatki v naslednji preglednici to potrjujejo:

9. naloga	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
noben odg. pravilen	2,8	4,9	0
pravilen odg. na vpr. a	11,3	7,3	16,7
na vpr. b	22,5	29,3	13,3
na vpr. c	16,9	12,2	23,3
na vpr. d	46,5	46,3	46,7

V 10. vaji pa je bilo treba iz besedila na spremnem listku skatlice za aspirin poiskati odgovor na vprasanji:

a) V katerih primerih tablet ne smemo jemati?
b) Koliksen je rok trajanja tablet?

10. naloga	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
pravilen odgovor na a	45,1	41,5	50,0
na b	97,2	97,6	96,7

Komentar: Nizek odstotek pri odgovoru na vprasanje a se da razloziti s tem, da testiranci mogoce niso razumeli besede »kontraindikacije« na spremnem listku, visok odstotek pri odgovoru na vprasanje b pa s tem, da je bil ta podatek zapisan na listku zadnji in je bil tako posebej izpostavljen.

V 11., zadnji nalogi iz sklopa preverjanja branja in razumevanja predstavljam se poznanje stalnih besednih zvez (povezati, kar spada skupaj); izbrani so bili precej pogostni primerjalni frazemi:

Dezuje Krade Laze Dela z njim    Govori

kakor bi rozice sadil. kakor svinja z mehom. kakor bi iz skafa lilo. kakor sraka. kot pes tece.

Stevilo pravilnih odg.	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
0	4,2	4,9	3,3
1	2,8	0	6,7
2	16,9	9,8	26,6
3	28,2	12,2	50,0
4	2,8	0	6,7
5	45,1	73,1	6,7

Komentar: 11. naloga je pokazala veliko razliko med jezikovno zmoznostjo testirancev iz LJ in MS. Ljubljancanom so povzrocali tezave (po pogostnosti): Krade kakor sraka, Laze, kot pes tece, in deloma se Govori, kakor bi rozice sadil, Sobocanom pa Govori, kakor bi rozice sadil, Laze, kot pes tece in deloma Dela z njim kot svinja z mehom.

2.2.1.3   Drugi del vprasalnika je preverjal pisno zmoznost oziroma zmoznost tvorjenja besedila (izidov racunskih nalog ne bomo navajali). Predstavili bomo izide treh nalog, in sicer: prepoznavanja besed, izpolnjevanja obrazcev (bancni dvizni listek, poloznica in cek) in pisanja kratkega sporocila znancem, ki jih je testiranec obiskal, a jih ni nasel doma.

12. naloga: Pet slovenskih pregovorov, ki so bili zapisani brez presledkov med besedami, je bilo treba »razdeliti« na besede:

Kadarmackenidomamisiplesejo.
Tudislepakuravcasihzrnonajde.
Cesarsemladnaucisneizgubis.
Tjaletitudismetkamorveterpotegne.
Ponocisemarsikajvidicesarni.

Stevilo pravilnih odgovorov	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
0	1,4	0	3,3
1	4,2	4,9	3,3
2	8,5	7,3	10,0
3	14,1	17,1	10,0
4	19,7	7,3	36,7
5	52,1	63,4	36,7

Pripomba: Pri 12. nalogi so dosegli boljse izide testiranci z visjo izobrazbo.

13. naloga: Izpolniti je bilo treba bancni dvizni listek.

Izpolnjena rubrika:	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
»st. banke« in »st. hranil. knjiz.«	73,2	82,9	60,0
»dvignem sit«	80,3	90,2	66,7
»priimek in ime«	100	100	100
»naslov«	91,5	95,1	83,9
»st. oseb. izkaznice in obcine«	74,6	80,5	66,7
»datum«	97,2	97,6	96,7
»podpis«	83,1	90,2	73,3

Komentar: Testiranci niso imeli tezav pri izpolnjevanju rubrik »priimek in ime« in »datum«, deloma »naslov«, drugo pa je pomenilo vecji problem (celo »podpis«). Precejsnja je tudi razlika med testiranci iz LJ in MS. --- Visja izobrazba je pomagala testirancem samo pri pravilni resitvi rubrike »st. banke« in »st. hranilne knjizice«.

14. naloga: Izpolniti je bilo treba poloznico, s katero so denar, ki so ga prej dvignili z bancne knjizice, nakazali danemu naslovniku.

Izpolnjena rubrika:	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
»st. poste«	66,2	65,8	66,7
»ime in naslov vplacnika«	77,5	73,2	83,3
»namen nakazila«	78,9	87,8	66,7
»prejemnik«	74,6	75,6	73,3
»kraj in datum«	83,1	87,8	76,7
»znesek«	95,8	100	90,0
»st. racuna«	88,7	87,8	90,0

Pripomba: Visja izobrazba je pomagala testirancem samo pri resitvi rubrike »prejemnik«.

15. naloga: Izpolniti je bilo treba tudi cek za doloceni znesek.

Izpolnjena rubrika:	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
»znesek«	90,1	95,1	83,3
»z besedami«	81,7	87,8	73,3

Komentar: Razmeroma visok odstotek pravilno izpolnjenih dveh zahtevanih rubrik (prednjaci sicer LJ) navaja na misel, da testiranci poznajo poslovanje s ceki (cetudi so brezposelni).

16. naloga: Testiranec je moral napisati kratko sporocilo znancem (podc. M. B.), da jih znova obisce naslednji dan ob doloceni uri, ker jih »danes« ni bilo doma. Treba je bilo torej sporociti dan in cas vnovicnega obiska, obiskovalec pa se je moral seveda tudi identificirati.

Napisal:	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
dan obiska	69,0	78,0	56,7
uro obiska	92,9	100	83,3
svoje ime	77,5	85,4	66,7

Komentar: Ljubljancani so bili pri tej nalogi uspesnejsi. Naloga sicer ni bila tezka, saj je ni opravilo le 4,2 % testiranca (vsi iz MS). Navedimo nekaj primerov besedil testirancev z 10-letno ali nizjo izobrazbo:

Danes sem bila pa te ni bilo
pridem jutri ob 16.30
         Mojca (LJ)

Damjan bil tukaj. Ni vas bilo doma. Pridem jutri ob 16.^{30h (LJ)}

Na zalost so se nase poti danes krizale in se nismo videli.
Ce boste imeli jutri ob 16³⁰ cas bom zopet prisel
         Vinko (LJ)

Danes sem bil pri vas toda nisem vas nasel doma, toda jutri me pocakajte ob 16.³⁰ uri
Adijo         Kranjc Janez (MS)

Robi! Bil sem tuki. Pridem spet ob 16³⁰
         Tone (LJ)

Spostovani gospod
Jaz sem prisel k vam na pocitnice. Nikogar ni bilo doma. Jutri pridem 16.30 uri
         Borut (MS)

2.2.1.4   Tezje je bilo tvoriti daljse besedilo. V 17. nalogi smo najprej preverili razumevanje prebranega, nato pa se zmoznost tvorjenja besedila. Ker je bila naloga obseznejsa in potrebuje obsirnejsi komentar, jo tudi predstavljam posebej. Testiranci so morali prebrati casopisni oglas za razpisano prosto delovno mesto in odgovoriti na pet vprasanj (najtezje je bilo, kot kaze preglednica, zadnje vprasanje, ker je zahtevalo racunanje):

a) Katero delovno mesto je razpisano v oglasu?
b) Katero podjetje razpisuje prosto delovno mesto?
c) Koliko delovnih izkusenj je potrebno?
c) Ali je razpisano delovno razmerje za dolocen ali za nedolocen cas?
d) Do katerega datuma morajo kandidati oddati prosnjo (oglas je bil objavljen v danasnjem Delu)?

Pravilno odgovoril	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
na vpr. a	94,4	97,6	90,0
na vpr. b	98,6	97,6	100
na vpr. c	78,9	85,0	73,3
na vpr. c	81,7	80,5	83,3
na vpr. d	56,3	53,7	60,0

Nato je bilo treba napisati prosnjo za zaposlitev. Za nekatere je bil to kar velik problem, ker tega opravila ne obvladajo vsi. Le priblizno polovica testirancev pise prosnje sama (56,3 % od vseh, v Ljubljani 56,1 %, v Murski Soboti pa 63,3 %), v nasi anketi pa je to »poskusalo« kar 93,0 % testirancev. Poglejmo stiri njihove izdelke (prva dva sta od Sobocanov, druga dva pa od Ljubljancanov; vsi imajo po 10 ali manj let izobrazbe, vendar koncano osnovno solo):

(1)
Moj naslov:             (Priimek) Ladislav, Vas 9
                                 69207 Prosenjakovci

Lepo vas prosim, ce bi me vzeli v pekarno Vrhniko, ker sem zelo zainteresiran. Tukaj pri vas rad bi dobil delovno mesto. Ime mi je (Priimek) Ladislav, rojen sem pa 8.2.1976 v Rakicanu. Dokoncal sem triletno solo pekarstva. Odozgoraj sem vam napisal moj naslov. Ce bi me vzeli v pekarno mi napisite cim naprej. Potem se bom ze jaz tam prijavil.
Lepo vas pozdravljam!

(2)
(Priimek) Stanko
Pekarna Murska Sobota
Stanko (Priimek) 22.6.92 Tisina Murska Sobota
8 let imam 3 leta delovnih iskusenj

(3) Zito pekarna Vrhnika, d, o, o,    Idrijska 21

23.6.1992 Igor (Priimek) Ulica 3 Ljubljana 61000

Prosnja za peka

Prijavljam se za peka.
Koncal sem poklicno solo za pekarstvo. Tri leta imam delovne izkusnje.
Lep pozdrav od
     Igorja.

(4)
Ulica 3, Lj.
Zito pekarna
Vrhnika d.o.o.
Idrijska 21
Pek
(Priimek) David 23.3.76 Nürenberg
Imam dokoncano solo smer pekarstvo
In imam 3 leta delovnih izkusenj
   Hvala za razumevanje
     (Priimek) David

Pisec prosnje mora imeti vec vrst znanja, in sicer a) jezikovno znanje (slovarsko, slovnicno, tj. oblikovno-skladenjsko, besedilotvorno in pravopisno), b) pragmaticno znanje (izmed razlicnih moznosti, ki jih daje jezik na voljo, je treba znati izbrati za dane okoliscine najbolj primerno (tj. prakticnostrokovno / uradovalno zvrst), c) znanje o zunanji oblikovanosti prosnje. Oblika prosnje mora imeti dolocene sestavine: levo zgoraj ime in naslov posiljatelja, nekoliko nize ime in naslov naslovnika, datum, neobvezno Zadeva ali zgolj poimenovanje tipa besedila Prosnja, neobvezno tudi nagovor /Spostovani!/, sledi besedilo v ozjem pomenu, na koncu pa podpis in morebitni pripis /Priloge/.

Preden bomo nadrobneje predstavili besedilo v ozjem pomenu, si v preglednici oglejmo, koliksen odstotek testirancev je navedel nastete sestavine oblike.

Napisal	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
ime in naslov posiljatelja	73,2	80,5	63,3
ime in naslov naslovnika	84,5	92,7	73,3
datum	47,9	70,7	16,7
»zadeva«	50,7	63,4	33,3
nagovor	4,2	7,3	0
podpis	62,0	80,5	36,7
priloge	2,8	4,9	0

Komentar: Pri razbiranju podatkov iz preglednice najprej opazimo veliko razliko med testiranci iz LJ in MS (precej manj uspesni). Za oboje je je pomenilo precejsnjo tezavo pisanje datuma in podpis. Na »zadevo« je pomislilo precej vec Ljubljancanov (nekaj primerov: Prosnja, Prosnja za zaposlitev, Prosnja za sklenitev delovnega razmerja, Prosnja za sklenitev v delovno razmerje, Prosnja za prosto delovno mesto peka, Prosnja za delo, Prosnja za peka, Prosnja na objavo prostega delovnega mesta peka, Prosnja v zvezi objave prostega delovnega mesta, Prijava na razpis oglasa, Objava prostega delovnega mesta »peka«), nagovor (Spostovani!) in »priloge« pa so napisali sploh samo ti.

V nadaljevanju se bomo posvetili samo t.i. besedilotvorni zmoznosti, tj. zmoznosti »notranje oblikovanosti« besedila v ozjem pomenu, oblikoslovno-skladenjsko, pravopisno in pragmaticno (ne)znanje pa bo razvidno iz navednih primerov.

Prosnja kot besedilni tip spada v vrsto vplivanjskih besedil: sporocevalec jo tvori z namenom, da bi naslovnik opravil doloceno dejanje, ki je v interesu sporocevalca (v nasem primeru mu »dal« sluzbo). Besedilni tip kaze sporocevalcevo strategijo pri pridobivanju naslovnika: najprej je naveden sporocevalcev namen, tj. sporocevalec (za)prosi naslovnika (po namenu se tip besedila tudi imenuje), nato se s trditvami predstavi in na koncu se zahvali naslovniku in/ali ga pozdravi. Navedena sestava prosnje je seveda veljavna/predpisana v uradovalnih okoliscinah (prim. prakticnostrokovna (pod)zvrst).

Sporocevalcev namen mora biti v besedilih, ki pripadajo prakticnostrokovni zvrsti, neposredno izrazen, da ne bi prislo do nerazumevanja oziroma dvoumnosti. Jezik daje sporocevalcu moznost, da svoj namen izrazi neposredno (t.i. performativni glagol prosim oz. poimenovanje tipa besedila vlagam/posiljam prosnjo), ponuja pa tudi manj neposredne moznosti (testiranci so npr. izbrali /navedeno po pogostosti/: prijavljam se na /delovno mesto/, javljam se na /oglas/, zelim se zaposliti ipd. ali celo vecpomenske in za to funkcijsko (pod)zvrst neprimerne moznosti, npr. samo Pek, ki pravzaprav kaze bolj na nezmoznost samega upovedovanja).

Navedimo nekaj primerov izrazitve namena, se prej pa si v preglednici oglejmo, koliko testirancev je sploh izrazilo svoj namen. (Prim. drugo in cetrto besedilo, predstavljeni prej, ki nimata izrazenega namena in ju zato ne moremo imeti za »prosnji«.)

Izrazil namen	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
da	81,7	87,8	73,3

Primeri (nekaterih lastnih imen ne navajamo zaradi varovanja osebnih podatkov):

• Spodaj podpisana XY, rojena 1. 2. 1971 v Celju, stanujoca na zgornjem naslovu, Vas prosim (podc. M. B.) za sprejem na prosto delovno mesto peka, ki je bilo objavljeno dne 22. 6. 1992 v Delu. (MS-V)²⁵

• Prosim zgoraj navedeni naslov, da me sprejme na delovno mesto peka za nedolocen cas. (LJ-M)

• Jaz zgoraj potpisan Vas prosim ce bi me lahko sprejeli na delovno mesto peka. (MS-M)

• Zgoraj podpisani XY roj. 9. 6. 1970 v Ljubljani prosim gornji naslov za sklenitev delovnega razmerja za mesto peka. (LJ-V)

• Zgoraj podpisana XY, rojena 18. 2. 1942 v Mariboru prosim za pridobitev delovnega mesta s spodaj navedenimi ispolnjenimi pogoji: dokoncana poklicna sola --- smer pekarstvo, tri leta delovnih izkusenj. (MS-V)

• XY roj. 18. 4. 70 prosim za delo ki je raspisano za prosto delovno mesto za peka. (MS-M)

• Zato vas vljudno prosim, ker imam skrbeti za druzino, ce je v vasih moceh, da bi dobil sluzbo pri vas v pekarni. (MS-V)

• Podpisana XY, rojena 11. 8. 1973 v Ljubljani prosim za zaposlitev v vasi DO. Rada bi se zaposlila pri vas kot pek. (LJ-M)

• Omenjeno podjetje naprosam za delovno mesto peka. (LJ-V)

  
  

• Spodaj potpisani XY rojen 10. 7. 1960 v Murski Soboti po poklicu pek z odsluzenim vojaskim rokom in 3 leti delovnih izkusenj v zasebni pekarni vlagam prosnjo (podc. M. B.) na razpisano delovno mesto peka, ki je bilo objavljeno v casopisu dne 10. 5. 1992 in hkrati prosim da moji prosni ustreszete. (MS-V)

• Spodaj podpisani YX posiljam, to prosnjo na objavo prostega delovnega mesta peka, ki ste ga objavili v casopisu DELO dne 24. 6. 92. (LJ-M)

• Glede na oglas, ki sem ga zasledil v casopisu sem se odlocil da napisem prosnjo. (MS-M)

  
  

• Spodaj podpisani XY, roj. 12. 10. 1972 v Ljubljani, stanujoc Savska 29, Bled, se prijavljam na razpis (podc. M. B.) za prosto delovno mesto peka, objavljen v Delu z dne 31. 6. 1992. (LJ-V)

• Spodaj podpisana, roj. 4. 6. 1972 v Lj. se prijavljam na prosto delovno mesto peka, ki ste ga razpisali v casopisu Delo, dne 22. 5. 1992. (LJ-V)

• XY iz M. Sobota se prijavljam na vas oglas ki ga imate razpisanega za prosta delovna mesta v Zito pekarna Vrhnika d.o.o Idrijska 21. Prijavljam se za peka oz. peko. (MS-V)

• XY Murska Sobota 15 se prijavlam za vase delo ki ste ga imeli v oglasu (MS-M)

• Prijavljam se na razglas prostih del in nalog za peka, ki je bil objavljen v Delu 9. 7. 1992. (LJ-V)

• Po oglasu v Delu se prijavljam na razpis za delovno mesto peka v vasi pekarni. (LJ-M)

• Prijavljam se na prosto delovno mesto peka. (MS-V)

• Prijavljam se na delovno mesto Peka. (LJ-M)

• Prijavljam se za peka. (MS-M, LJ-M)

• Prijavljam se za poklicnega peka. (MS-M)

• V zvezi vase objave prostega delovnega mesta peka se prijavljam na obravnavo. (LJ-M)

• Prijavljam se na vaso prosnjo za delovno mesto peka. (MS-V)

• Prijavljam se na naslov Zito Pekarna Vrhnika d.o.o., Idrijska cesta 21, 61360 Vrhnika. (MS-M)

  
  

• Zgoraj podpisani XY se javljam na razpis (podc. M. B.) prostega delovnega mesta. (LJ-M)

• Podpisani XY, rojen 25. 10. 1960. v Ljubljani se oglasam na oglas, ki je bil objavljen v Delu, dne 20. 6. 1992 za smer solo za pekarja. (LJ-M)

• Odzivam se na vas oglas za mesto peka. (LJ-V)

  
  

• Zelim se zaposliti (podc. M. B.) pri vasi delovni organizaciji Zito Pekarni Vrhniki. (MS-M)

• Zelel bi se zaposliti v vasem podjetju za prosto delovno mesto peka. (LJ-M)

• /.../ in bi se rad pri vas zaposlil. (MS-V)

• Lepo Vas prosim, ce bi me vzeli v pekarno Vrhniko, ker sem zelo zainteresiran. Tukaj pri vas rad bi dobil delovno mesto. (MS-M)

  
  

• V vasem oglasu sem prebrala (podc. M. B.), da iscete delovno mesto peka. (LJ-M)

• V casopisu sem zasledila vas razpis prostega delovnega mesta za peka. (LJ-M)

• Vas oglas sem nasel v casopisu. (MS-V)

• Iscem delo in sem zasledil vas oglas. (LJ-M)

• V casopisu ste objavili prosto delovno mesto peka. (LJ-M)

  
  

• Za delovno mesto peka. (LJ-M)

• Za peka (MS-M)

• Peka (MS-M)

• Pek (LJ-M)

Napisal	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
ime in priimek	80,3	87,8	70,0
datum in kraj rojstva	67,6	73,2	60,0
dokoncano solo	77,5	90,2	60,0
stevilo let del. izkusenj	81,7	90,2	70,0
dodatne podatke	28,2	34,1	20,0

Komentar: Odstotek testirancev, ki so zapisali »dodatne podatke«, je majhen pri obeh skupinah, verjetno zato, ker na to niso bili posebej opozorjeni (npr. v navodilih oziroma z vprasanjem pri preverjanju razumevanja).

Primeri tistih, ki so sporocili se »dodatne podatke«:

• /.../ sem brez zaposlitve. (MS-M)

• Zaradi podjetja ki je slo v stecaj sem lani izgubil sluzbo /.../ (MS-V)

• Nazalost sem izgubil sluzbo zaradi raspada podjetja v katerem sem bil. (MS-V)

• Od leta 1989 sem zaposlen v pekarni Pecjak. (LJ-M)

• Do sedaj sem sodeloval v domaci pekarni /.../ (LJ-M)

• Po koncani soli sem bila zaposlena v Zito Ljubljana na Dunajski 103 /.../ (LJ-V)

• Moj ucni uspeh je bil vsa leta dober. (LJ-M)

• V letu 1982/83 sem uspesno opravil tudi pripravniski ispit. Ter bil zaposlen 4 leta pri podjetju Intes. Svoje delo bi marljivo in zvesto opravljal. (MS-V)

• V pekarni Metlika sem bil predhodno zaposlen 8 let in imam precej delovnih izkusenj za delo peka. (Lj-M)

• Delovne izkusnje imam saj sem delal 2 leti pri privatnemu peku, tako da s tem ne bi bilo nobenih tezav. (LJ-M)

• Dokoncano imam /.../, zato verjamem, da ne bom imel tezav. Trenutno sem prijavljen na zavodu za zaposlovanje, zato bi lahko z delom zacel takoj. Svojih znanj ne bi le rad izkoriscal, ampak jih tudi siril na druga slicna podrocja. (LJ-V)

• Sedaj sem ze 4. leto zaposlena v pekarni Horvat v Komendi. Za zaposlitev v vasi organizaciji prosim zaradi financnih tezav mojega dosedanjega delodajalca in zaradi financne preskrbitve same sebe. (LJ-V)

• Tako delo me zelo veseli /.../ (LJ-M)

• Zelo sem zainteresirana za vas poklic. (LJ-M)

• Vojasko obveznost imam odsluseno leta 1987. Sem samski in stanovanjski problem imam resen. (LJ-V)

Napisal	Skupaj (%)	LJ (%)	MS (%)
koncno »formulo«	64,8	82,9	40,0

Komentar: Zanimiv je podatek, da je med ljubljanskimi testiranci, ki na koncno »formulo« niso pozabili, v vecini prav skupina, ki ima nizjo izobrazbo (10 let ali manj).

Primeri:

• V upanju, da mojo prosnjo cim ugodneje resite, vas lepo pozdravljam. S spostovanjem! (LJ-V)

• Upam, da boste mojo prosnjo upostevali, ze vnaprej se vam zahvaljujem. (MS-V)

• Prosim za ugodno resitev moje prosnje. V pricakovanju hitrega odgovora vas lepo pozdravljam. (LJ-V)

• Prosim za ugodno razresitev prosnje in se vam v naprej zahvaljujem. (LJ-V)

• Ze v naprej vas vljudno pozdravljam in se vam zahvaljujem za resitev moje prosnje. (MS-V)

• Zahvaljujem se za vaso pozornost in upam, da me boste povabili na razgovor. Lep pozdrav (LJ-V)

• V primeru ugodne odlocitve se vam zahvaljujem. (LJ-M)

• /.../ in pi vam se vnaprej zahvalo za sluzbo. (MS-M)

• Upam, da mi boste odgovorili na mojo prosnjo. Ze vnaprej se zahvaljujem. (MS-M)

• Pricakajoc vas cenjen odgovor Vas lepo pozdravljam. (LJ-M)

• V pricakovanju, vas XY (LJ-V)

• Ze vnaprej se vam zahvaljujem za vaso odlocitev. Lep pozdrav. (LJ-M)

• /.../ cakam na vas odgovor. Lep pozdrav s spostovanjem (LJ-M)

• Prosim, da me o vasi odlocitvi obvestite. Najlepsa hvala, Pozdrav (LJ-M)

• Ce bi me vzeli v pekarno mi napisite cim najprej. Potem se bom ze jaz tam prijavil. Lepo vas pozdravljam! (MS-M)

• Ce bo prosnja ugodena mi prosim odgovorite na moj naslov. (LJ-M)

• Za sprejem se zahvaljujem. (LJ-M)

• Vnaprej Vam se zahvaljujem. (MS-M)

• Hvala za razumevanje. (LJ-M)

• Hvala na vasi pozornosti. (MS-V)

• Lep pozdrav. (MS-M, LJ-V, LJ-M)

• Lep tovariski pozdrav. (MS-M)

• Lep pozdrav od Igorja. (LJ-M)

3  Ukrepi za zmanjsanje oziroma odpravljanje in preprecevanje funkcionalne nepismenosti

Verjetnost, da bi funkcionalno nepismeni sami kaj spremenili na bolje, je zelo majhna. Druzba ima na voljo dve moznosti: funkcionalno nepismenost zmanjsati ali pa, se bolje, prepreciti, da bi do nje sploh prislo oziroma da do nje ne bi prihajalo pri tako velikem stevilu obcanov.

Funkcionalna nepismenost pri odraslih se pojavlja oziroma povecuje zaradi pomanjkanja ukrepov zoper njo. Ker funkcionalna pismenost ni kratkorocna nalozba, naj bi druzba zagotavljala take razmere, ki bi bile ugodne za njeno vzdrzevanje (nobeno znanje ni za vecno). Ena od moznosti za odrasle, ki se ne solajo vec, je obiskovanje dopolnilnega izobrazevanja, vendar ga ne gre razumeti kot »prekvalifikacijo« za posebna delovna opravila, temvec v sirsem, humanisticnem smislu. V okviru operativnega dela prej omenjenega projekta Funkcionalna pismenost pri odraslih v Sloveniji je Andragoski center Slovenije pripravil program, ki od leta 1992 tece v devetih obcinah po Sloveniji. Vanj so se lahko vkljucili mlajsi brezposelni, ki imajo najvec 2-letno poklicno oz. nedokoncano srednjesolsko izobrazbo (skupaj 10 let solanja). Vsebinsko gre za selekcionirano in osmisljeno obravnavo programa, ki ga predvideva ucni nacrt za slovenski jezik in matematiko v osnovni soli, tj., poudarek je na sporazumevanju, sprejemanju in tvorjenju besedil v najrazlicnejsih okoliscinah ter na osnovnih racunskih operacijah. Pripravlja se novo didakticno gradivo. V programih pod imenom »Programi za zivljenjsko uspesnost« poucujejo za to posebej usposobljeni ucitelji (tudi slovenisti), ki morajo pred tem na ACS obiskovati posebne tecaje (skupaj 216 ur) in izdelati vec seminarskih nalog.²⁷

Seveda pa je funkcionalno nepismenost najbolje prepreciti. Pricakovanje, da bo obvezno solanje mladih vplivalo na izkoreninjenje tega pojava, se ne uresnicuje. Funkcionalna nepismenost se pojavlja tudi pri osebah, ki so pravkar uspesno koncale osnovno pa tudi 2-, 3-, 4-letno strokovno solo.²⁸ Dejstvo je, da je znanje tistih, ki uspesno koncajo posamezne stopnje solanja, v vecini precej nefunkcionalno glede na potrebe v njihovem zivljenjskem okolju.

To precej velja tudi za pouk slovenskega jezika v nasih solah. Znano je, da ni sporocanjsko naravnan; O. Kunst-Gnamus trdi, da je delez uciteljevega govora v primerjavi z ucencevim nenormalno velik (v 1. razredu osnovne sole izrece ucenec samo 30 % vsega, kasneje pa se odstotek se manjsa), iniciativen je le uciteljev govor, ucenceva govorna dejavnost je omejena samo na enobesedno zapolnjevanje praznih mest v strukturi uciteljevega govora itd.).²⁹ Tudi vsebinsko pouk ni zanimivo zasnovan: prevladuje sistemska obravnava jezika, opisovanje jezika ze v najnizjih razredih osnovne sole, ucenci nimajo opraviti z besedili, ce pa ze, se znajdejo le v vlogi sprejemnika (predvsem umetnostnih) besedil; solski ucbeniki vsebujejo premalo »zivljenjskih« neumetnostnih besedil in ne prinasajo uporabnih raznovrstnih govornih polozajev, vsebina ne navaja na razmisljanje, sklepanje in menjavo mnenj).³⁰ Temeljni namen sodobnega jezikovnega pouka materinscine naj bi bila razvita sporazumevalna zmoznost, zmoznost rabe jezika, tj. sprejemanje/razumevanje in tvorjenje besedil, razlicnih glede na okoliscine, namen in vsebino.³¹

Ali niso prav/tudi spoznanja o funkcionalni (ne)pismenosti v Sloveniji priloznost/spodbuda za razmislek o prenovi pouka slovenskega jezika v nasem solskem sistemu?

Opombe

¹

Statisticni letopis Republike Slovenije 1993, izd. Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana 1993, 398.

²

Prim. Navodila za pripravo popisnega gradiva (Popis '91), april, izd. Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1990, 25.

³

Npr. »kulturna« nepismenost (gre za neobvladanje vedenja v dolocenem okolju oz. nepoznanje kulture okolja); »moderna« nepismenost (gre za neznanje uporabe racunalnika) ipd. - Prim. L. Plut-Pregelj, (Ne)pismena Amerika?, Nasi razgledi 10. 6. 1988, 371.

⁴

Prim. M. Rechberger, Porocilo o poskusnem izvajanju programov funkcionalnega opismenjevanja v IC Impol, Slovenska Bistrica, razmn. gradivo za prvi posvet o funkcionalni pismenosti na Andragoskem centru Slovenije v Ljubljani (april 1992), 1-2.

⁵

Prim. B. Drenek-Sotosek, Prilagajanje navodil za uporabo zdravil ljudem, ki slabo berejo in navodil pogosto ne razumejo, ter pomen pravilne rabe zdravil, razmn. gradivo na prvem posvetu o funkcionalni pismenosti na ACS v Ljubljani (april 1992).

⁶

Prim. O. Drofenik, A. Ivancic, Opredelitev koncepta funkcionalne pismenosti in zavedanje problematike o funkcionalni nepismenosti v svetu in pri nas, razmn. gradivo za prvi posvet o funkcionalni pismenosti na Andragoskem centru Slovenije v Ljubljani (april 1992), 1.

⁷

Unesco Records of the General Conference, Resolution, Vo. 1, Pariz 1978, 18.

⁸

Nav. po n. d. v op. 6, 7.

⁹

Po podatkih pristojnih ustanov je bilo konec 80. let 40 % rektrutov ameriske vojske funkcionalno nepismenih. Nav. po n. d. v op. 3, 372.

¹⁰

Prim. Skoraj polovica Americanov slabo bere in pise, Delo 15. 9. 1993, 11.

¹¹

Prim. n. d. v op. 3, 372.

¹²

Nav. po O. P. Drofenik, Funkcionalna pismenost med mlajsimi odraslimi v Sloveniji, v: Izobrazevanje brezposelnih, Zbornik, II. del, Andragoski center Slovenije, Ljubljana 1993, 570-571.

¹³

N. d. v op. 1.

¹⁴

Statisticne informacije, st. 182, izd. Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana 1994, 6.

¹⁵

N. d. v op. 14, 4.

¹⁶

Nav. po n. d. v op. 12, 566.

¹⁷

Prav tam, 571.

¹⁸

Predlog racunskih nalog je prispevala T. Uran, vprasalnik pa sta koncno oblikovala E. Mozina in P. Monetti.

¹⁹

V Ljubljani je bilo 25 testirancev moskega spola, v Murski Soboti pa 27.

²⁰

7 % testirancev je imelo nedokoncano osnovno solo, 35 % koncano osnovno solo, 20 % dveletno poklicno solo, 20 % triletno poklicno solo in 18 % koncano stiriletno srednjo solo.

²¹

Pod »Skupaj« so zajeti tako testiranci iz Ljubljane kot iz Murske Sobote (71=100 %).

²²

Pod »LJ« so zajeti samo testiranci iz Ljubljane (41=100 %).

²³

Pod »MS« so zajeti samo testiranci iz Murske Sobote (30=100 %).

²⁴

Merili so jo s statisticno metodo t.i. kontingencnega koeficienta.

²⁵

»Sifra« (MS-V) pomeni, da je poved del besedila, ki ga je napisal testiranec iz Murske Sobote z vec kot 10 leti izobrazbe. ((LJ-M) torej pomeni, da gre za Ljubljancana, ki ima 10 let ali manj izobrazbe.)

²⁶

Prim. Interpretacija rezultatov pilotnega testiranja funkcionalne nepismenosti odraslih v Sloveniji, razmn., Andragoski center Slovenije, Ljubljana 1992, 12 str.

²⁷

Prim. O. Drofenik, E. Mozina, A. Janko, Zunanja evalvacija programov Usposabljanje za zivljenjsko uspesnost, Porocilo za leto 1993/94, razmn. Andragoski center Slovenije, Ljubljana 1994, 11 str.

²⁸

Nav. po Opis projekta Usposabljanje za zivljenjsko uspesnost in studijski krozki v vlogi spreminjanja izobrazevanja in demokratizacije zivljenja v lokalnih skupnostih, razmn. Andragoski center Slovenije, Ljubljana 1993, 7.

²⁹

O. Kunst-Gnamus, Sporazumevanje in spoznavanje jezika, Ljubljana 1992, 31-32.

³⁰

Prim. O. Kunst-Gnamus, prav tam, 55: »Ali naj se cudimo, ce tako zasnovan predmet, ki zanemarja pomensko in funkcijsko podstavo jezika, ni med najbolj priljubljenimi? /Z/elo /se/ razlikuje od ucenja tujih jezikov, posebej anglescine, pri kateri so ziva besedila ter prepricljivi, domiselni govorni polozaji temeljna podlaga za spoznavanje jezika. Slovnica raste iz sporazumevalnih potreb, sporazumevanje omogoca in ni samonamembna.«

³¹

Vec o tem pri M. Krizaj-Ortar, M. Bester, Besedilo kot izhodisce in cilj, v: M. Krizaj-Ortar, M. Bester, E. Krzisnik, Pouk slovenscine malo drugace, Trzin 1994, 18 d.