-
Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Metodicne izkusnje
Jezik in slovstvo
Kazalo letnika
 
Zadnja verzija


 -



Silva Valencic-Resinovic
Trgovski zavod »Ziga Zois«, Trst



Slovenscina kot ucni jezik pri pouku ekonomskih predmetov1



 - Trgovski tehnicni zavod merkantilne smeri z oddelkom za geometre Zige Zoisa je ena od stirih slovenskih visjih srednjih sol v Trstu. Ker gre za drzavno solo, namenjeno slovenski narodni skupnosti, dolocata njeno delovanje po eni strani italijanska druzba in solska zakonodaja, po drugi strani pa zivljenjski utrip slovenske narodne skupnosti v Italiji.2 Nasa sola ima dva cilja:

1. vzgojnega, tj. dajati mlademu cloveku pravo podobo o njem samem in mu pomagati do izoblikovanja samostojne in zdrave osebnosti;

2. izobrazevalnega --- potrebno strokovno usposobljenost in trdno znanje za poklic.

Cilja se medsebojno prepletata: ce nam uspe mlade ljudi prav vzgojiti, jih bomo naredili odgovorne in zato tudi strokovno zahtevne do sebe in drugih. Odgovornost bo namrec terjala od njih, da se bodo vedno strokovno izpopolnjevali. Strokovnost, izurjenost ne prenese povprecnosti ali celo sarlatanstva.

Petletno dobo solanja na nasem zavodu delimo na prvo stopnjo (bienij), ko je se mocno poudarjeno splosno izobrazevanje, in drugo stopnjo (trienij), ko prevladuje poklicno naravnano izobrazevanje.

Kako pa je pri pouku strogo strokovnih predmetov, kot so na primer trgovsko racunstvo, trgovinstvo (trgovska in bancna tehnika), knjigovodstvo in racunalnistvo s slovenscino?

Dijaki bi se morali priuciti natancnega, jezikovno in strokovno (terminolosko) pravilnega izrazanja ob hkratnem usposabljanju za samostojno in logicno misljenje pri resevanju problemskih nalog. Ovire na tej poti so: ucna zmogljivost, miselna in telesna razvitost posameznih dijakov in ne nazadnje njihova druzinska in solska jezikovna vzgoja.

Za jezikovno vzgojo je pomemben nacin, kako kaj povemo, in ne samo, kaj povemo.

Naj navedem nekaj prakticnih jezikovnih problemov. Vzemimo besedno zvezo pripisati obresti. Strokovni pojem v njej so obresti, medtem ko glagol pripisati ni nic drugega kot glagol pisati, kateremu predpona spremeni pomen in ga je treba ucencem razloziti zaradi njihovega pomanjkljivega besednega zaklada.

Vnovciti prodajni izkupicek je podoben primer, ko moram najprej razloziti glagol vnovciti, ki ga takoj razumejo, ko jim to pojasnim z inkasirati. Nato sledi razlaga strokovnega pojma izkupicek. Pri slednjem mnogokrat opazam se pomensko napako, ko domnevajo, da je izkupicek sinonim za dobicek.

Profesor bi moral v zacetnem letniku strokovnega predmeta skrbeti, da bi dijaki

1. cim bolj oplemenitili svoje besedisce,
2. spoznali ustrezne strokovne pojme,
3. pravilno in z logicnim pristopom resevali postavljene probleme. In to naj bi storili v piclih 2 tedenskih urah ...

Hkrati pa se profesor muci s sprotnim prevajanjem, ker v maticni domovini ni dobil ustreznega ucbenika oziroma ucbenika s toliko prakticnimi vajami, kot jih ima italijanski ucbenik. Zaveda se, da je tak nacin prevajanja slovenscini zelo nevaren. Ze naglica, s katero taki prevodi nastajajo, ne obeta brezhibnega slovenskega izrazanja. Skoraj vedno se mudi, nekatere pojme pa je treba zaradi posebnih okoliscin prevesti dobesedno od danes na jutri. Iz navedenega sledi, da se takega besedila drzi vec ali manj posebnosti jezika, iz katerega je bilo prevedeno --- v nasem primeru italijanskega nacina izrazanja. A brez prevajanja ne bo slo niti v prihodnje.

Na drugi stopnji solanja, kjer je ze samo usvajanje snovi izredno strokovno usmerjeno in zato dijaskim letom morda celo tuje (opazna je razlika med fantovskim --- logicnim --- nacinom dojemanja in skoraj nicno aplikacijo ter dekliskim --- mnogokrat tezavnim --- dojemanjem z vztrajno voljo premostitve zacetnih tezav), je profesorjeva naloga zelo zapletena in temelji na skrajno jasnem predstavljanju te tezke snovi v strokovno natancnem jeziku. Za natancnost je potrebno najprimernejse strokovno izrazje, tu ni predvidena nobena »licentia poetica«.

Tudi na drugi stopnji solanja bi moral profesor skrbeti za bogatitev besedisca (gospodarskim pojmom se pridruzijo se pravni).

Navajam primer: pojem kupec, ki ga vsakdo razume, lahko zdaj postane odjemalec, porabnik, uporabnik, uvoznik ...

Primeri tezav pri prevajanju: za certificati di deposito so bili do najnovejsega casa v splosni rabi ali hrambna potrdila ali hranilna pisma (izraz uporabljajo zamejski posojilni zavodi) so zdaj v Sloveniji depozitni certifikati; obligazioni con interessi indicizzati ali tudi obligazioni indicizzate so postale obveznice z indeksirano obrestno mero, s spremenljivo obrestno mero, z variabilno obrestno mero ali celo obveznice z »napako« (slednji izraz sem nasla v slovenskem ekonomskem revijalnem tisku).

Z vpeljavo trznega gospodarstva ima Slovenija gospodarske druzbe, medtem ko ima Italija trgovske druzbe. Italijansko druzbo societa in nome collettivo smo prevedli kot javno trgovinsko druzbo, v Sloveniji pa je zdaj za isto druzbo predviden izraz druzba z neomejeno odgovornostjo. Italijanska delniska druzba ima upravni odbor, v Sloveniji je isti organ samo uprava.

Sodobno zivljenje prinasa kopice novih zadev in pojmov, ki terjajo nova imena, nove besede. Mnogokrat so to mednarodne tujke ali celo kratice, vecji del v angleskem jeziku. Tak primer bi lahko bila nova bancna oziroma financna zadeva portfolio management. V slovenscini bi to razlozili takole: celotno imetje vrednostnih papirjev lahko prepustimo v upravljanje bankam, zavarovalnicam ali investicijskim druzbam, ki se ukvarjajo z upravljanjem premozenja. Ti potem odlocajo o nakupu ali prodaji posameznih vrednostnih papirjev. To je razlaga posla, vzeta iz knjizice borzni izrazi od A do Z. Sama pa sem omenjeni pojem prevedla z izrazom upravljanje premozenja v vrednotnicah. Ali je pravilno ali ne, ne vem.

»Znanstveno-tehnicna revolucija jezike zasipava z novimi izrazi in zvezami, za katere je treba najti ali ustvariti najprimernejsi ustreznik za slovensko rabo. Zrelost ali razvitost knjiznih jezikov pogosto merijo po urejenosti terminologij in bogastvu specialnih terminoloskih slovarjev --- sploh niso redki primeri, ko drug (mocnejsi) jezik spodkoplje sosedovo samostojnost prav na terminoloskem podrocju. Razrascanje strokovnega izrazja temelji tudi na cedalje opaznejsi intelektualizaciji jezika; med novimi besedami je vec kot polovica terminoloskih.«3

In profesor? Da sem na tekocem, moram seci po slovenski (skromnejsi, a zlasti po osamosvojitvi in uvedbi enake gospodarske ureditve dobri literaturi) in italijanski (kolicinsko izredno bogati) literaturi oziroma (manj) po literaturi v tujih jezikih. Prevajanje iz italijanscine v slovenscino je postalo moja vsakdanja tlaka. In ce pomislim na vsa nacela, ki bi jih moralo izkazovati moje ustno ali pisno izrazanje, in sicer jasnost, razumljivost, natancnost, preglednost in logicnost --- imam dostikrat obcutek, da sem pojme kljub vsem tem premisam izrazila z neko mero zapletenosti ter da bo dijak pri branju besedila in njegovem usvajanju imel obcutek, da resuje uganke.

Stanje se je v preteklem solskem letu nekoliko izboljsalo zaradi uvedbe notranjih skript oziroma zelo dobrega ucbenika za gospodarsko poslovanje.

Sadovi? Kljub vsemu trudu in vecnemu ponavljanju in prepricevanju o lepoti in blagoglasnosti slovenscine tudi v strokovnem svetu ima profesor vtis, da se bije kot don Kihot z mlini na veter. Znanje slovenscine, prikaz dolocenega poglavja z ustreznim strokovnim besediscem ob bogastvu sopomenk ostaja, razen redkih primerov, sanja ali deveta dezela.

Izhod iz tega na prvi pogled nepopravljivega stanja ali zamujenega casa pri usvajanju strokovnega jezika vidim v laboratorijskem nacinu poucevanja, kjer bi dijak lahko v suvereni materinscini razvijal vse podzvrsti strokovnega jezika (pravno, financno in gospodarsko), strokovnost v italijanscini in znanje tujih jezikov, ki jih njegov prihodnji poklic zahteva. Skupinsko delo ob jasno postavljenem cilju navdusuje in opogumlja celo skeptika ali bojecneza, omogoca iskrenje misli, pretok idej za resevanje raznih nacrtov.

Napredek pa ni mogoc v okviru sedanje solske zakonodaje niti v iskanju analogij z italijanskimi solami. Zato je usoda nase sole s slovenskim ucnim jezikom, s suverenim jezikovnim znanjem materinscine na vseh podrocjih, odvisna od vizije celovite ureditve nadaljnjega razvoja nase manjsine. Koncujem s Kocbekom: »Ni nobene druge poti v prihodnost, kakor da se jezika, ki je nastal z nami vred kot resnica nasega poclovecenja, oprimemo posebno danes, ko se s planetarizmom vtihotapljamo v nas bliznje in davne skusnjave lahkotnega svetovljanstva.«





Viri in literatura:

Anton Stres, Oseba in druzba, Mohorjeva druzba, Celje 1991.

Janez Gradisnik, Za lepo domaco besedo. Zalozba Obzorja, Maribor 1985.

France Novak, Poslovni in uradovalni jezik, Delo --- Gospodarski vestnik, Ljubljana 1980.

Boris Pahor, Ogrozenost skupnosti (manjsin) na prelomu tisocletja; v: Na pragu tretjega tisocletja, (Znanstvena knjiznica), Mohorjeva druzba, Celje 1990.

Vlado Sruk, Slovensko solstvo na pragu tretjega tisocletja; v: Na pragu tretjega tisocletja, Mohorjeva druzba, Celje 1990.

Bojan Stih, Slovenski narod hic et nunc; v: Bomo preziveli? (Znanstvena knjiznica), Mohorjeva druzba, Celje 1982.

Matjaz Kmecl, O prezivetju jezika; v: Bomo preziveli? (Znanstvena knjiznica), Mohorjeva druzba, Celje 1982.






Opombe


1
Prispevek s seminarja za slovenske solnike na Trzaskem, jeseni 1993.

2
Osnutek letnega ucnega nacrta za s. l. 1991/92.

3
Franc Jakopin: O nalogah slovenske sociolingvistike; SAZU, Vprasanja znanosti, Stanje in razvoj druzbenih znanosti na Slovenskem, Posvetovanje, Ljubljana 1985.









 BBert grafika