-
Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Gradivo
Jezik in slovstvo
Kazalo letnika
 
Zadnja verzija


 -



Janez Keber
Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa, ZRC SAZU, Ljubljana



Kupiti macka v zaklju (v vreci)
'kupiti, dobiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl'*




 - V naslovu navedeni frazeologem sem za zacetek izbral izmed stevilnih, ki se nanasajo na to priljubljeno domaco zival.1 Kot je razvidno iz naslova, obstajata dve glavni razlicici: kupíti mácka v záklju in kupíti mácka v vréci. Po Slovarju slovenskega knjiznega jezika (SSKJ V, 971, 516) ima razlicica kupiti, vzeti macka v zaklju oznako ekspresivno, razlicica kupiti macka v vreci pa oznako knjizno. Obe navaja ze F. S. Metelko v svoji slovnici (Lehrgebäude der slowenischen Sprache, Laibach 1825, 274): Macka v zakl (v vrec) kupit 'Eine Sache ungesehen kaufen'. Nekateri slovaropisci, npr. M. Pletersnik, M. Cigale in J. Pavlica,2 so skusali dajati prednost sestavini vreca3 pred nemsko izposojenko zakelj.4 Slednja je mocno zastopana tudi v drugih slovenskih frazeologemih, zato se je obdrzala tudi v tem, ki je najbolj znan. To se potrjuje v slovarju J. Glonarja5 pri iztocnicah kupiti (ne kupuj macka v vreci, platna, zene ne pri sveci), macek (macka v zaklju kupiti: kupiti nekaj neznanega, ogoljufati se) in zakelj (kupiti macka v zaklju: kaj na slepo kupiti in se pri tem ogoljufati), v SP 1962 pri iztocnicah macek (kupiti macka v vreci) in zakelj (kupiti macka v zaklju) ter v SSKJ, kjer sta razlicici glede na gradivo, v katerem prevladujejo primeri s sestavino zakelj, ustrezno stilno oznaceni. Glede sestave obravnavanega frazeologema je treba se dodati, da najdemo v nekaterih redkih sodobnih zgledih, izrecno pa v Cigaletovem in Pletersnikovem slovarju,6 namesto sestavine macek sestavino macka. Slednjo ima tudi Breznikov pripis v njegovem izvodu Pletersnikovega slovarja (I, 540): Ta shena nej hotela mazhko v' shakli kupit, Jan. Svetokr. IV, 284.

Obravnavo frazeologema kupiti macka v zaklju (v vreci) nadaljujem in utemeljujem s ponazarjalnimi zgledi iz bogatega gradiva za SSKJ:

Tako nastane ob ogledovanju embalaze v kupcu nekak zaznavni in custveni prenos (transfer) na blago. Ce je zunanjost prikupna, bo kupil blago, sicer ne. Tu se lahko zgodi, da je embalaza in slika blaga na njej dejansko lepsa kot blago samo; da so slike hruske in breskve na ovoju steklenice ali doze lepse, kot pa so v resnici. Tu je psiholosko ozadje ljudskega pregovora, da clovek »kupuje macka v zaklju« (A. Trstenjak, Oris sodobne psihologije II, 1971, 694). --- Kdor bo kupoval zelvo, naj jo pred nakupom »podvrze majhni inspekciji«, da ne bo kupil macka v zaklju (Moj mali svet II, 1970, st. 6, 261). --- Najprej morate voz preizkusiti. Vi ne kupujete macka v zaklju in jaz ga ne prodajam (A. Ingolic, Crni labirint, 1960, 94). --- Ne maram pa tudi ne ocitka, da prodajam macka v zaklju (F. Milcinski, Gospod Fridolin Zolna in njegova druzina, 1923, 44). --- In lahko bi dopisal, kar manjka na oglasni deski. Ne maram macka v zaklju, razumes (M. Marinc, Strah ima velike oci, 1967, 16)?! --- V koncni fazi odlocajo le oni in ni dobro, ce odlocajo o macku v zaklju (F. Zigon, Perspektive 1963/64, 89). --- Tista zenska je bila debela, kar je vsekakor velik greh. Macek v zaklju, to je bila. Dobil sem jo na oglas, to naj bi bila nekaksna sala (B. Vuk, Tribuna, 1970, st. 5, 8-9). --- Bog ne more biti nekaksen macek v zaklju, dostopen samo za kaksno vec ali manj cudasko filatelistovsko stikljivost (A. Rebula, Smer Nova Zemlja, 1972, 20). --- Ampak se tak lisjak kupi zeno kot macka v zaklju (F. Nietzsche --- J. Moder, Tako je dejal Zaratustra, 1974, 75). --- »To bi bil lep zakon!« --- Gospa Elvira se nenadoma zasmeje, vsa razigrana in zivahna: --- »Zakon je kakor macka v zaklju, ali ne (A. Kraigher, Mlada ljubezen, 1923, 255)?«

Navedeni zgledi so dovolj nazorni sami po sebi, zato ne potrebujejo posebnega komentarja. Pomensko jedro vseh teh frazeologemov je macek v zaklju v pomenu 'stvar, ki je ne poznamo, ki je se nismo videli'. V gornjih zgledih nastopa tudi kot primera, zanimive pa so se razlicice prodajati macka v zaklju, odlocati o macku v zaklju, biti macek v zaklju in ne marati macka v zaklju.

Slovenski frazeologem kupiti macka v zaklju ima ustreznike v vecini evropskih jezikov, npr.: v hrvascini --- kupiti macka u vrec'i; v srbscini --- kupiti macka u dzaku; v nemscini --- die Katze im Sack kaufen; v francoscini --- acheter (vendre) le chat en poche; v italijanscini --- comprare la gatta in sacco; v ruscini --- kupit' (pokupat') kota v meske; v poljscini --- kupowac', targowac' kota w worku; v kasubscini --- kuic kota v ehu; v slovascini --- kúpit' (kupovat') macku vo vreci (v mechu); v cescini --- kupovat zajíce v pytli; v anglescini --- to buy a pig in a poke; v spanscini --- comprar (dar, vender) gato por liebre. V nastetih frazeologemih se namesto sestavine macek oziroma macka pojavi v cescini zajec, v anglescini prasic, v spanscini pa poleg macka tudi zajec. Prav te zamenjave, zlasti pa spanski frazeologem comprar (dar, vender) gato por liebre (dobesedno: kupiti, dati, prodati macka za zajca), nam nakazujejo pot k izviru frazeologema kupiti macka v zaklju.

Ta frazeologem je glede na zastopanost v vecini evropskih jezikov lahko pojmovan kot vseevropski oziroma splosnoevropski in je izprican ze v 13. stoletju.7 Sestavina zakelj v slovenskem frazeologemu bi lahko kazala na to, da smo ga dobili z nemskim posredovanjem. V ustreznem frazeologemu je v hrvascini sestavina vrec'a, medtem ko imajo Srbi dzak, kar je iz nemskega Sack prek madzarskega zsák. V cescini je v obravnavanem frazeologemu izraz pytel 'vreca', ki izhaja iz srednjevisokonemskega biutel, kar je danes v nemscini Beutel 'mosnja; vreca'.8 Ruski frazeologi razlagajo frazeologem kupit' kota v meske iz francoskega acheter (vendre) chat en poche.9 Nemski raziskovalci pa frazeologem die Katze im Sack kaufen razlagajo iz prvotnega etwas im Sack kaufen, macka pa naj bi prisla zraven zato, ker naj bi jo nekdaj na sejmih kot brezvredno podtaknili nepazljivemu kupcu namesto zajca, kunca ali pujska.10 Tako razlago potrjuje zlasti ze omenjeni spanski frazeologem comprar, dar (vender) gato por liebre, pa tudi sestavini zajec in prasic v ceskem in angleskem frazeologemu. Obstajajo se druge razlage,11 ki kazejo na omenjeno goljufivo zamenjavo ali pa izhajajo iz bogate, a marsikje negativne macje simbolike.12 Da je bil macek resnicno predmet trgovanja na sejmih, pri katerem je lahko ena od strank ogoljufana, dokazuje tudi hrvaski frazeologem dati bika za macka v pomenu 'narediti neumnost'.13

Enak izvir kot kupiti macka v zaklju ima frazeologem spustíti mácka iz záklja v pomenu 'izdati, izblebetati skrivnost', npr.: Ko se je avtonomna misel se usojala svoje humano udejanjenje, je ravnal manj humano. Cim manj pa so filozofi naceti od filozofije, tem bolj brez zadrege spuscajo macka iz zaklja, ki ga prominenti tko podobno sojenicam (T. W. Adorno --- B. Debenjak, Zargon pravsnjosti, 1972, 52). --- Ni bila sala, ce je kak oficir obsel normalne kanale in tisku namignil o umazanem perilu v kakem kraju. Uzaljeni uradniki so od casopisa zahtevali, naj jim povedo, kdo je izpustil macko iz zaklja, toda Sunday Express je to zviska odklonil (P. Brickhill --- V. Novak, Sklati zvezde z neba, 1978, 229). --- »Opazil sem namrec, gospod Arsch, da ste najavili svoj obisk pri meni izrecno kot zupan... Potegnite torej macka iz vrece (H. H. Kirst --- B. Verbic, 08/15)!« --- »Zdaj pa zacniva,« je rekel sturmbannführer Maier, ko so v vinarni Handler nalili sampanjca --- Mumm Gordon Rouge. »Zdaj stresiva naposled najine macke iz vrece. Mi lahko izrocite Becka (H. H. Kirst --- S. Skerl, Upor vojakov, 1967, 71)?« --- Kot je razvidno iz zgledov, je glagol spustiti v sestavi dveh frazeologemov nadomescen z glagoloma potegniti in stresti. Frazeologemu spustiti macka iz zaklja ustrezata v nemscini --- die Katze aus dem Sack lassen, v anglescini --- to let the cat out of the bag. Macek, skrit v zaklju, pomeni tu 'skrbno varovana skrivnost'. Kot je macku neprijetno v vreci, tako tudi skrivnost komaj caka, da jo kdo izpusti iz nje.

Glede na ugotovljeno naj bi se torej vreca oziroma zakelj pokazala kot zelo nezanesljiva pri sklepanju kupcij. Zaradi nekdanje neenotne velikosti najrazlicnejsih mer nas to niti ne sme prevec cuditi, saj je dovolj, ce se nekoliko poglobimo v izvir frazeologemov, ki imajo v svoji sestavi merske izraze, npr. pehar, kos, kosarica, cehta, torba itd.14 V zvezi z mackom se je v primerjavi z zakljem za veliko bolj zanesljivo izkazala skrinja. Tako bi vsaj lahko sklepali po slovenskem frazeologemu imeti macka v skrinji 'biti preskrbljen, pridobiti si lepo premozenje'.15 Drugace je v spanskem jeziku, kjer skrinja (tj. arca) zamenjuje navadno vreco: comprar alguno en el arca encerrada (dobesedno: kupiti kaj v zaprti skrinji) 'kupiti macka v zaklju' = comprar gato por liebre (tj. kupiti macka za zajca) in comprar a ciegas (tj. kupiti na slepo). V spanscini je torej zaprta skrinja (tj. arca encerrada) pomensko blizu nasemu zaklju, medtem ko je zaprt macek v spanscini prav tako sumljiv, skrivnosten kot v slovenscini: spansko aquí hay gato encerrado (dobesedno: tu je zaprt macek) 'tu nekaj ni v redu, za tem tici nekaj' (prim. slovensko spustiti macka iz zaklja 'izdati, izblebetati skrivnost' ter v tem grmu tici zajec 'tu je jedro problema, bistvo stvari'in nemsko da liegt der Hund begraben!).

Na slabih macjih izkusnjah z vreco16 temelji slovenska primera se brani kakor macka v zakelj. Zelo izvirno predstavo pa je prenasanje macka v vreci zbudilo pri Kasubih, in to v frazeologemu kota nosëc v ehu 'biti nosec (o neporoceni zenski)'.17 Pomenski prenos od izraza macek v zaklju 'nepoznana, skrivnostna, sumljiva stvar' do kasubskega kot v ehu 'bodoci nezakonski otrok, nezazelen in spotakljiv za tradicionalno druzbo', je tu vec kot ociten. Dandanes v vecini evropskih dezel nezakonski otrok ni odvecen in druzbeno zaznamovan kot nekdaj, prav tako kot vecina naprednih zakonodaj priznava 'nezakonski zvezi moskega in zenske'18 enake pravice in obveznosti kot 'zakonski zvezi'. Seveda pa pretiravanje v rusenju nekdanjih druzbenih vrednot ne prinasa nic dobrega. To bi lahko rekli za vse druzbe na svetu, pa tudi za naso, saj sta hlastanje po hitrem in cim vecjem dobicku ter teznja po brezobzirnem in dobickonosnem vladanju uzakonila prodajanje macka v zaklju kot modus vivendi sodobnih ustvarjalcev porabniske druzbe in politikov novega kova.

S to ugotovitvijo za zdaj koncujem razmisljanje o izviru frazeologema kupiti macka v zaklju (vreci). Ta izvorno splosnoevropski frazeologem je nastal v obdobju, ko si je sicer ze vec kot pet tisocletij udomacena macka utirala pot po Evropi in kot redko in verjetno cenjeno trgovsko blago romala v vrecah po evropskih sejmih, prepuscena spretnosti trgovcev in naivnosti kupcev. Kdaj se je frazeologem pojavil na slovenskem ozemlju, ni znano, ker se nimamo zgodovinskih slovarjev. Glede na besedni sestav ter kulturne in zgodovinske okoliscine je verjetno, da smo frazeologem dobili iz nemscine ali z nemskim posredovanjem. Seveda sama navzocnost izvorno tujih sestavin (zakelj v slovenscini, pytel v cescini ali dzak v srbscini) se ne pomeni nujno tujega izvira obravnavanih frazeologemov, nedvomno pa nakazuje pripadnost istemu jezikovnemu in kulturnemu bazenu.






Opombe


*
Clanek Kupiti macka v zaklju (v vreci) je nastal ob raziskavah frazeologemov pri pisanju knjige z delovnim naslovom Zivali v prispodobah. Knjiga izhaja iz 90 nedeljskih jutranjih oddaj s skupnim naslovom Razmisljanja o besedah, ki sem jih imel na ljubljanskem radiju v letih 1986 in 1987. Leta 1989 sem urednistvu Mohorjeve druzbe oddal rokopis, v katerem je bilo z metaforicnega, frazeoloskega in simbolicnega aspekta obdelanih 36 zivali. Po ugodnih ocenah ocenjevalcev v letu 1990 je med cakanjem na objavo do danes stevilo zivali naraslo na vec kot 50. V tem casu sem precej spremenil in razsiril tudi prvotno dokaj poljudno zasnovo. Obravnavo slovenskega gradiva sem vpel v splosnoevropski okvir, kar mi je omogocilo, da sem zacel odkrivati ozadje, izvir in medsebojno prepletanje prenesenih, frazeoloskih in simbolicnih pomenov, ki se povezujejo s posameznimi zivalmi. Vse to je razvidno tudi iz mojih dosedanjih objav iz zivalske tematike: Riba --- preneseni frazeoloski in simbolicni pomen, Ribic 45, 1986, st. 10, 300-301; Volk --- preneseni, frazeoloski in simbolicni pomen, Mohorjev koledar 1988, 108-111; Storklja --- ali res prinasa otroke ali samo storkljá? Glasnik slovenskega etnoloskega drustva 1990, 30/1-4, 74-79; Golob, golobica --- preneseni, frazeoloski in simbolicni pomeni, Koledar druzbe sv. Mohorja v Celovcu 1990, 47-49: Iti rakom zvizgat, Mohorjev koledar 1991, 103-104; Biti pijan, imeti opico, imeti macka, piti kot krava, zaba itd. Mohorjev koledar 1992, 107-110; Zivali v prispodobah --- slon. Koledar Druzbe sv. Mohorja v Celovcu 1992, 65-68; Pes in macka. Druzinska pratika 1993, 132-133; Zmaj --- Ti si pravi zmaj, Glasnik Slovenskega etnoloskega drustva 1993, 33/1, 52-61; Kukavica --- ptica, ki klice svoje ime, Glasnik Slovenskega etnoloskega drustva 1993, 33/2, 18-27: O petelinu, Druzinska pratika 1994, 159-162; (Casnikarska, novinarska) raca 'izmisljena novica v casopisu', Mohorjev koledar 1995 (v tisku). Za dopolnitev po novem konceptu mi je ostalo se okrog 15 zgodb prvega rokopisa, v nekaj uvodnih poglavjih pa bom problemsko obdelal zanimivejse frazeologeme ali njihove skupine.
Moje raziskovanje frazeologije in leksike pa ni omejeno samo na zivali. Precej sem se ukvarjal tudi z izimensko leksiko in frazeologijo (Glej Leksikon imen, clanek Srecati, poljubiti Matildo ali matildo? Glasnik Slovenskega etnoloskega drustva 1993, 33/4, 95-97, itd.!), s frazeologijo cloveskih medsebojnih razmerij (Glej clanke Dati kosarico, dobiti kosarico, Mohorjev koledar 1990, 80-83; Ziveti na koruzi 'ziveti skupno zivljenje moskega in zenske brez zakonske zveze', Koledar Druzbe sv. Mohorja v Celovcu 1991, 61-64; (o)pehariti '(o)goljufati, (pre)varati (s pomocjo peharja)' in sinonimi, Jezikoslovni zapiski 1, 1991, 99-111!) itd.
Tokratni prispevek bi bil lahko zacetek vrste prispevkov o izviru posameznih slovenskih frazeologemov in zanimivejsih frazeoloskih temah. To pa bo razen od mene odvisno zlasti od urednistva, prostora v reviji ter zanimanja bralk in bralcev.

1
Vsaj pribliznega, kaj sele natancnega stevila frazeologemov, ki se nanasajo na macko v slovenscini, za zdaj se nimam, da pa je to zelo veliko, kaze ustrezni podatek za nemski jezik, v katerem naj bi bilo vec kot 1000 takih frazeologemov (Glej L. Röhrich, Lexikon der sprichwörtlichen Redensarten 1, 491!).

2
Glej M. Cigale, Deutsch-slovenisches Wörterbuch I, 839: Katze ... die Katze im Sacke kaufen, kupiti macko v vreci (zaklji), II, 1309: Sack ... die Katze im Sacke kaufen, kupiti macko v zaklji (vreci); M. Pletersnik, Slovensko-nemski slovar I, 540: mácka ... macko v vreci (zaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; II, 952: zákelj ... macko v zaklju kupiti = etwas ungesehen kaufen oder übernehmen; J. Pavlica, Frazeoloski slovar v petih jezikih, 206: kupiti --- Kupil sem macka v vreci (fig.), 226: Macek, macka, macji --- Kupil sem macka v vreci (gl. kupiti).

3
Vreca je splosnoslovanska beseda. Najdemo jo v vseh slovanskih jezikih, razen v poljscini, kjer obstaja sorodna beseda wór, worek. Slovensko vréca je po Pletersniku (II, 794) novoknjizna beseda, ki jo ima ze Pohlin (urejza), Cigale (II, 1309) pa iztocnico Sack prevaja po Gutsmannu in srbscini z izrazom vreca, navaja staroslovansko vrétiste, sicer pa je zanj obicajno zakelj. Pletersnik, prav tam, navaja tudi obliko vréce, ki jo najdemo ze pri Dalmatinu in Megiserju (prim. Thesaurus Polyglottus, 1603) idr. Izvir izraza vreca razlagajo iz praslovanskega *vert-ja 'vreca, stkana iz kozje dlake', kar je sorodno z litovskim virtine 'svezenj' in veriu, vérti 'odpreti, pripreti', dalje s prevojem v grskem aorté 'vreca, cev', brez podaljsave s t pa prek indoevropskega *uor (prim. hrvasko otvor) s poljskim wór, manjsalno worek 'torba' (Glej P. Skok, Etimologijski rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika III, 622!).

4
Slovensko zákelj razlagajo kot izposojenko iz bavarskega Sackl, ki je manjsalnica nemskega Sack 'vreca' (Glej H. Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Serbokroatischen, 224!). Nemsko Sack pa razlagajo kot izposojenko v okviru rimsko-germanske trgovine iz latinskega saccus 'vreca'. Latinsko saccus je izposojeno iz grskega sákkos 'grobo sukno iz kozje dlake; iz takega materiala narejena vreca; plasc iz grobega blaga; zalna, spokorniska obleka'. Beseda je semitskega izvora (prim. hebrejsko sak 'blago iz dlake; vreca'; glej Das Herkunftswörterbuch, Duden 7, 606-607!).

5
Slovar slovenskega jezika, 187, 200, 485.

6
Sestavina macka ustreza nemskemu Katze, kar ob navzocnosti izraza zakelj omogoca domnevo, da je frazeologem kupiti macka v zaklju izposojen iz nemscine ali posredovan prek nje. Z uvedbo sestavin macek in vreca so morda zeleli izniciti tako domnevo.

7
Glej W. Kopaliski, Sownik mitów i tradycji kultury, 530!

8
Glej V. Machek, Etymologick slovník jazyka ceského, 1971, 503!

9
Glej N. M. Sanskij, V. I. Zimin, A. V. Filippov, Opyt etymologiceskogo slovarja russkoj frazeologii, 1987, 72!

10
Glej Redewendungen und sprichwörtliche Redensarten, Duden 11, 376! V sodobnem nemskem pogovornem jeziku se frazeologem pogosto uporablja v zvezi s t. i. »poskusnimi nocmi« in z upravicevanjem predzakonskih spolnih razmerij: »Man kauft doch keine Katze im Sack« (Glej L. Röhrich, navedeno delo 1, 491!).

11
Po H. Schraderju (Der Bilderschmuck der deutschen Sprache, 181) se izraz macek v zaklju povezuje s skrivnostno zgodbo o carobnem tolarju. Prisluzil bi si ga lahko, kdor bi v novoletni noci z macko v vreci prisel k cerkvenim vratom in opolnoci poklical hudica. Ta se prikaze in vprasa, kaj je v vreci, in dobi odgovor:»Tronogi zajec.« Hudic ga kupi za en tolar in ugotovi prevaro sele ob jutranjem svitu, ko nima vec nobene moci nad prodajalcem.
Tudi v tej zgodbi gre za zamenjavo zajca z macko, torej za goljufijo pri kupciji. Brez dvoma je bila macka predmet trgovine na sejmih, saj je bila v casu domnevnega nastanka frazeologema kupiti macka v zaklju v 13. stoletju vsaj severno od Alp se redkost. Domneva nemskih raziskovalcev, da je bila kot trgovsko blago takrat manj vredna kot npr. zajec, se mi ne zdi prevec trdna. Pri iskanju izvira frazeologema kupiti macka v zaklju pa je morda treba upostevati le dejstvo, da je bila vreca najbolj zanesljiva za prenasanje mack, zajcev in pujskov po sejmih, dobicki, izgube in goljufije pa spremljajo vsako trgovanje.
Macka je bila udomacena v Nubiji okrog leta 4000, v Egiptu pa okrog leta 2000 p. n. st. Tam so macko zelo castili. Tako so egiptovsko boginjo veselja in zabave, dobrotnico in clovekovo zascitnico Bastet upodabljali kot macko ali zensko z macjo glavo. Ohranilo se je veliko egipcanskih pokopalisc z mumijami mack. V stari Grciji so bile macke redkost, saj jih Egipcani niso prodajali. V helenisticni dobi so jih upodabljali kot male tigre, v Pompejih pa se niso nasli macjih kosti. V vecjem stevilu so se macke pojavile sele v casu rimskega cesarstva in so jih zaradi njihovega znacaja bolj cenili kot pse. Polagoma se je macka razsirila drugod po Evropi, kjer je pri unicevanju misi in podgan nadomestila udomacene kace in podlasice.

12
Pri nas velja po ljudskem verovanju za slabo znamenje, ce komu macka, zlasti crna, prekriza pot. V bolgarscini se to kaze v frazeologemu mina mu (cerna) kotka pt v pomenu 'delo mu ne gre'. Pri Nemcih in Poljakih velja to tudi za zajca, kot dokazujeta frazeologema: mir ist ein Hase über den Weg gelaufen 'danes imam smolo, preprican sem, da mi ne bo nic uspelo' in jakby mu zajc drog przebieg 'o nekom, ki ima smolo, o necem usodnem'. Zajec v nemskem ljudskem verovanju zlasti pri prvem srecanju zjutraj pomeni nesreco. Ta predsodek je tako mocan, da celo se danes prisili lovce k vrnitvi. Nic drugace tudi ni, ce jim v temi prekriza pot macka. V bolgarskem jeziku ponazarjajo podobne predsodke razen pri ze omenjeni macki tudi se pri lisici, medvedu, misi, zajcu frazeologemi: mina mi lisica pt, narecno mina mi macka (mecka, miska, zaek) pt 'ni mi uspelo doseci tega, kar sem zelel, si zamislil, dozivel sem neuspeh' (Glej Frazeologicen recnik na lgarskija ezik I, 589-590!). Nasprotno so nekdaj srecanja z bojevitimi zivalmi, kot so medved (v bolgarscini ne), volk, merjasec, pojmovali kot dobro znamenje, npr. bolgarsko narecno srestna me vlk, vlk mi prepreci ptja 'slo mi bo, uspesen bom, uspel bom'. Poleg tega sta macka in zajec veljala za zivali, v kateri se spremenijo carovnice.
Cisto crna macka ima carovno moc. Za resevanje od urokov je treba jesti njeno kozo. Vranica crne macke ustavlja zensko menstruacijo. Z njeno krvjo se zapisujejo mocni uroki. Ima sedem zivljenj (Podrobneje glej J. Chevalier, A. Gheerbrant, Rjecnik simbola, 375-376!). O tem, koliko zivljenj ima macka, so razlicna mnenja. Anglezi npr. menijo, da jih ima devet: a cat has nine lives 'macka je trdoziva'.

13
Temu v poljscini ustreza frazeologem, v sestavi katerega je namesto macka (tj. poljsko kot) puran, in sicer zaradi rime: oddac' byka za indyka 'opraviti nekoristno zamenjavo, narediti slabo kupcijo'. Pomensko blizu, vendar brez rimane opozicije velika : majhna zival, je se poljski frazeologem twój ryk, a mój byk 'ironicno o nekoristni zamenjavi ali o neenakopravni razdelitvi dobicka' (Glej S. Skorupka, Sownik frazeologiczny jzyka polskiego 1, 125!).

14
V zvezi s tem glej moja clanka: (O)pehariti '(o)goljufati, (pre)varati (s pomocjo peharja)' in sinonimi, Jezikoslovni zapiski 1, 1991, 99-111; Dati kosarico, dobiti kosarico, Mohorjev koledar 1990, 1989, 80-83.

15
Glej M. Cigale (navedeno delo II, 1331): Schäfchen, das, ovcica; fig .... er hat sein Schäfchen geschoren (bei dem Geschäfte), sebe ni pozabil, spravil je svoj dobicek; er hat sein Schäfchen im Trockenen, aufs Reine gebracht, ima macka v skrinji; previdil se je, pridobil si je lep denarec in ga sedaj tiho uziva; ... Slovenska macka tu zamenja nemsko ovcico, kar je dober dokaz za njeno vrednost. Menjavanje zivalskih nazivov v sestavi enakopomenskih frazeologemov pa je pogost in znacilen pojav.

16
Macka ima zelo dober cut za orientacijo, zato se sama vrne domov, tudi ce jo odpeljemo zelo dalec od doma. Da bi onemogocili to orientacijo, so jo po stari kmecki ali trgovski izkusnji dali v vreco, da se po prodaji ali oddaji ne bi vrnila k lastniku.

17
Glej B. Sychta, Sownik gwar kaszubskich II, 218!

18
Glede na tako zvezo je nastalo v slovenskem in drugih jezikih veliko frazeologemov. Nekatere od njih sem obdelal v clanku Ziveti na koruzi 'ziveti skupno zivljenje moskega in zenske brez zakonske zveze' (Glej Koledar Druzbe sv. Mohorja v Celovcu 1991, 61-64!).









 BBert grafika