-
Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Gradivo
Jezik in slovstvo
Kazalo letnika
 
Zadnja verzija


 -



Andrej Rozman
Filozofska fakulteta v Ljubljani



Sklepna prireditev znanstveno raziskovalne dejavnosti studentov bratislavske fakultete



 - Dne 6. decembra 1994 je na Filozofski fakulteti v Bratislavi potekala predstavitev znanstveno raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev, studentov te sole. Med stevilnimi deli je svojo nalogo Recepcija slovenske knjizevnosti (1939-1945) na Slovaskem predstavila tudi Anezka Kocalková, studentka 3. letnika katedre za slovansko filologijo.

Slovasko-slovenski kulturni stiki so bili zelo obcutljivi za politicne pretrese. Poznajo vzpone in padce. Recepcija slovenske knjizevnosti v letih 1939-1945 je organsko nadaljevanje tezenj mladega slovaskega in slovenskega izobrazenstva po prvi svetovni vojni. Ustanovitev univerz v Ljubljani in Bratislavi je omogocila studij obeh jezikov in knjizevnosti slovaskim in slovenskim studentom. Zanimanje za obe knjizevnosti se je povecalo v drugi polovici tridesetih let, ko se je s studija v Bratislavi vrnil Viktor Smolej (1910-1992) in iz Ljubljane Koloman K. Geraldini (1908-1994, Miramare v Argentini). Omenjena sta postala ugledna posrednika slovaske in slovenske knjizevnosti.

Koloman K. Geraldini je po maturi na ugledni slovaski gimnaziji v Nitri nadaljeval studij prava v Bratislavi. V solskem letu 1935-1936 je studiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer se je zivo zanimal za dogajanje v slovenski knjizevnosti. Po vrnitvi domov je objavljal vecinoma v reviji Slovenské pohl'ady prevode iz slovenske poezije in proze (Ivan Gradnik, Srecko Kosovel, Edvard Kocbek, Anton Vodnik, Oton Zupancic, Ivan Cankar, Ksaver Mesko, Ivan Pregelj, Prezihov Voranc idr.).

Marca 1939 so Slovaki po nemskem diktatu razglasili samostojno drzavo. Z osamosvojitvijo so se odprle tudi vecje moznosti za recepcijo slovenske knjizevnosti. S Tinetom Debeljakom sta pripravila antologijo Piesne spod Triglava in leta 1940 jo je izdal Studentski svet slovasko--jugoslovanske lige. Predgovor je napisal Tine Debeljak. Dve leti kasneje je Matica Slovaska v Martinu izdala se antologijo sodobne slovaske proze Za krízom. Za uvodne besede je spet poskrbel Tine Debeljak. V obeh antologijah so dela slovenskih knjizevnikov od slovenske moderne do konca tridesetih let.

Leta 1940 je Geraldini izdal se prevod romana Franceta Bevka Kaplan Mertin Cedermac. Melichar Václav pa je pri druzbi sv. Vojteha v Trnavi leta 1943 izdal prevod dela Antona Breclja Sexualné problémy v prehl'ade. Delo je dozivelo dve izdaji.

Ob Kolomanu K. Geraldiniju so skrbeli za spoznavanje slovenske knjizevnosti v tem obdobju se drugi prevajalci: Jozef Ambrus, Jozef Kosorin, Imrich Kruzliak, Mikulás Collák, Anton Kmet' idr.

Po vojni je Koloman K. Geraldini zapustil Slovasko in se na zacetku petdesetih let naselil z druzino v Argentini. Jozefu Ambrusu je se uspelo leta 1947 pod psevdonimom Galík izdati prevod Cankarjevega romana Na klancu (Na závoze). Po dolgih letih »nemilosti« se je posvetil literarni zgodovini. Jozef Kosorin, nadarjen pravnik, se od leta 1945 pa vse do smrti ni smel lociti od samokolnice in lopate. Imrich Kruzliak je odsel v emigracijo. Mikulás Collák je umrl kmalu po vojni, docakal pa je se drugo izdajo prevoda Finzgarjevega romana Pod svobodnim soncem (Pod slobodnm slnkom, 1948). Duhovnik Anton Kmet' zaradi svojega stanu ni smel izdajati prevodov del slovenskih knjizevnikov. Leta 1968 je izdal roman Franceta Bevka Vihar (Víchrica). V rokopisu so ostali njegovi prevodi del Ivana Preglja idr.

Ampak to je ze drugo poglavje. Razveseljivo je veliko zanimanje za dogajanje v slovenski knjizevnosti na Slovaskem in zelja po raziskovanju zgodovine slovensko-slovaskih kulturnih stikov. Z Anezko Kocalkovo, ki je najboljsa studentka lektorata slovenskega jezika, smo, vsaj upam, dobili novo moc, ki bo nadaljevala in poglabljala obnovljene kulturne stike. Seveda se moramo potruditi tudi pri nas, da se bo lahko v popolnosti razvil njen dar in poglobilo njeno znanje iz slovenskega jezika ter knjizevnosti.







 BBert grafika