Petinsedemdeset let profesorice Jože Meze

Še pred koncem študija slavistike je leta 1950 začela honorarno delati v Inštitutu za slovenski jezik, kjer je bila stalno zaposlena od leta 1951 do 1979, svoje delo v Inštitutu pa je nadaljevala še po upokojitvi do leta 1985, torej polnih petintrideset let.

Joža Meze je bila med prvimi redno zaposlenimi delavci Inštituta za slovenski jezik, ki je bil ustanovljen leta 1945 in ga je vodil akademik prof. dr. Fran Ramovš. Naloga Inštituta je bila zbirati slovensko jezikovno gradivo za izdelavo temeljnih del v slovenskem jezikoslovju. Ob majhnem številu zaposlenih je bilo prva leta potrebno opravljati različna dela. Tako je Joža Meze sodelovala pri zbiranju slovarskega in narečnega gradiva, se ukvarjala z vprašanji slovnice in pravopisa, reševala pa tudi administrativne posle.

Pri delu za Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki je sicer večkrat menjal zasnovo, je tvorno sodelovala od začetnih priprav, tako pri zbiranju slovarskega gradiva, pri oblikovanju slovarskih načel, še posebej pa se je ukvarjala z vprašanjem terminologije v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, do končnega oblikovanja slovarskih člankov.

Omeniti je treba njen delež pri organizacijskem in strokovnem delu v zvezi s strokovnim izrazjem. Pridobiti je bilo potrebno sodelavce za posamezna strokovna področja, določiti kriterije za sprejem strokovnih izrazov v splošni slovar knjižnega jezika, poskrbeti za tipu slovarja ustrezne razlage, jih razmejiti do enciklopedičnih razlag oziroma definicij v strokovnih slovarjih.

Po izidu Poskusnega snopiča Slovarja slovenskega knjižnega jezika (1964) se je delo za Slovar intenziviralo; organizirana sta bila seminarja za obdelovalce gradiva in redaktorje. Joža Meze je prepustila delo v zvezi s strokovnim izrazjem mlajši sodelavki, sama pa se je posvetila redaktorskemu delu --- sestavljanju geselskih člankov --- kar je bilo takrat pri nas pionirsko delo. Slovarska načela so se ob delu dopolnjevala, pojavljala so se vedno nova vprašanja, in sicer glede pomenske členitve, razlag, ponazarjalnega gradiva, stilno-plastnega, časovno-pogostnostnega in normativnega vrednotenja besed oz. besednih zvez, frazeologije in terminologije. Vsak redaktor da izdelku svoje individualne poteze, ki jih je potrebno v slovarju zabrisati in slovar čim bolj poenotiti. Da bi to dosegli, je bil uveden usklajevalni pregled, ki je bil zaupan izkušenejšim redaktorjem. To delo je bilo Joži Meze zaupano pri prvi, drugi in tretji knjigi. Poleg sestavljanja geselskih člankov je pripravila tudi izbor besedišča --- alfabetarij za 5. knjigo Slovarja.

Joža Meze je kot splošno in strokovno razgledana osebnost znala najti ustrezno rešitev slovarskih problemov, pa naj je šlo za splošno knjižno, strokovno ali obrobno izrazje. Sistematično se je ukvarjala zlasti z razlagami, kot literarno ustvarjalna (predvsem v mladosti) je imela še poseben smisel za izbiro ponazarjalnega gradiva. Svoje znanje je kot mentorica posredovala mlajšim sodelavcem, z nasveti pa je pomagala tudi drugim urednikom, zavedajoč se vedno, da je slovarsko delo naše skupno delo in naš prispevek k uveljavitvi slovenskega jezika doma in v svetu.

Kot urednica Slovarja je leta 1970 sodelovala v televizijski oddaji Kako bomo uporabljali novi slovar. Leta 1971 je nastopila na simpoziju terminologov v Ljubljani z referatom Razlage terminov, istega leta je v okviru strokovne izmenjave predavala na Ústavu pro jazyk český v Pragi. Leta 1973 je v okviru ciklusa predavanj o Slovarju slovenskega knjižnega jezika predavala študentom slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Joža Meze je bila od leta 1973 do 1985 jezikovna svetovalka pri Tehniški sekciji Terminološke komisije SAZU. Posebej velja omeniti njeno delo pri Splošnem tehniškem slovarju I, II (1978, 1981) in jezikovni pregled Strojniškega priročnika (1981) Bojana Krauta.

Lektorirala je tudi številna leposlovna in strokovna dela. Njena bibliografija je objavljena v publikacijah Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih delavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana 1976, str. 125, Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Ljubljana 1988, str. 27.

Zaradi njenega dela, odnosa do sodelavcev in veselega značaja jo cenimo in jo imamo radi. Joža Meze je znala stkati prijateljstva doma in še posebej z našimi slovarskimi kolegi v Pragi in Bratislavi.

Ob njenem življenjskem jubileju ji v imenu prijateljev in sodelavcev izrekam iskreno zahvalo in ji kličem še na mnoga prijazna leta.