-
Kodni sistem
Slovenska književnost
Avtorji
Uredništvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Pogledi in mnenja
Jezik in slovstvo
Kazalo letnika
 
Zadnja verzija


 -



Marja Bešter
Filozofska fakulteta v Ljubljani



Kako pisati imena zdravil: z veliko ali malo začetnico?



 - 0  Prav v zadnjem času mi je prišel pod roke časopisni članek, v katerem se spet1 kaže ?zadrega? pri upoštevanju pravopisnega pravila, in sicer člena o pisanju ?imen zdravil in drugih farmacevtskih izdelkov? z malo začetnico. V Republiki (1. 3. 1994) lahko mdr. beremo: ?Svetovni zdravstveni krogi precej zaskrbljeno in previdno komentirajo trditve londonskega Sunday Timesa, ki je v nedeljo zapisal, da je zdravilo Bactrim samo v Veliki Britaniji povzročilo 113 smrtnih žrtev. Sunday Times je tudi razvil tezo, da naj bi bilo v Veliki Britaniji več kot tisoč smrtnih primerov zaradi Bactrima, po vsem svetu pa kar deset tisoč. /.../?

Praksa tudi sicer --- ne le v časopisju --- kaže neupoštevanje pravila o pisanju zdravil in drugih farmacevtskih izdelkov z malo začetnico: tako izdelovalci zdravil2 kot zdravniki3, lekarnarji4 in deloma uporabniki5 pišejo imena zdravil z veliko začetnico.


1   Slovenski pravopis (1, Pravila) iz leta 19906 (SP 1990) odgovarja na vprašanje, postavljeno v naslovu, v dveh paragrafih (109 in 154). Par. 109 pravi: ?Imena zdravil in drugih farmacevtskih izdelkov pišemo z malo začetnico?.7 Par. 154 pa pravilo iz par. 107 ponovi, a zaradi dodatka v oklepaju (vrstna) in navedenih zgledov tudi zaplete: ?/Z malo začetnico pišemo/ (vrstna) imena zdravil: aspirin, fenalgol, apavrin, pronison?.8


1.1   Pravilo o pisanju imen zdravil z malo začetnico se je pojavilo prvič9 v SP 1962: ?/.../ občna imena /.../ pišemo vselej z malo začetnico (prav tako zdravila ali druge kemikalije)? (str. 68), nato pa v Komentarju k načrtu pravil slovenskega pravopisa avtorjev J. Toporišiča in J. Riglerja, ki je v letih 1977-80 izhajal v Slavistični reviji. Tam (1977: 87) piše: ?/Z malo začetnico pišemo/ imena zdravil: aspro, palerol, b-complex, pronison, gelusil-lak?; na str. 90 pa so znova naštete ?kategorije besed in njihovih zvez, ki jih pišemo z malo?, in med njimi pri št. 17 tudi: ?imena zdravil: pronison, butazolidin, kamilice?. Pravilo je utemeljeno na str. 105 (?gre za vrstna imena, ki jih pišemo redno z malo?) in dobesedno ponovljeno tudi v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis iz leta 1981 (str. 23 in 27).10

Pravilo o pisanju zdravil z malo začetnico je omejeno tudi v 4. snopiču Slovenski jezik in stilistika avtorjev J. Dularja in R. Kirn iz leta 1980: ?fenalgol, apikompleks? (str. 21), v učbeniku Slovenski jezik I iz leta 1981 avtorjev J. Dularja, R. Kirn, B. Pogorelec, I. Zrimška pa je naveden le aspirin kot ?vrstno ime za tablete? (str. 108), ki da je nastalo iz stvarnega lastnega imena, kar navaja na misel, da navedeno ime obstaja tudi z veliko začetnico.

M. Kocjan-Barle v Abecedi pravopisa (Preglednice, Rešitve) iz leta 1992 navaja za pisanje imen zdravil takó rabo velike kot male začetnice: z veliko pišemo ?imena /.../ industrijskih izdelkov in trgovskih znamk (tudi zaščitenih imen zdravil) pisalni stroj Olivetti, Apaurin? (str. 12), z malo pa ?vrstna in poljudna poimenovanja industrijskih izdelkov in zdravil Pišem z olivetijem; Vzeti moram apavrin? (prav tam), z opombo, da jih v taki rabi tudi pisno podomačujemo (str. 13). Da se je avtorica zavedala dejanske rabe, kaže to, da je v Abecedi pravopisa (Vaje) zapisala, da pišemo imena zdravil z veliko ?le v strokovnih besedilih, kjer hočemo pokazati razliko med zaščitenimi (z veliko, op. M. B.) in nezaščitenimi (z malo, op. M. B.) imeni? (str. 44).


2   Pregledala sem obsežno (strokovno) gradivo in na podlagi razčlembe bi opozorila na to, da je treba ločevati (najmanj) troje: ime farmacevtskega izdelka, njegove učinkovine in farmakološke skupine, kamor je uvrščen.


2.1   Z veliko začetnico se piše (lastno) ime farmacevtske znamke kot lastno ime vsake druge industrijske znamke; ime je skoraj v vseh primerih registrirano oz. zaščiteno.11 Pravilo velja tako takrat, kadar nastopa ime farmacevtske znamke kot imenovalni prilastek k vrstnemu imenu, kot tudi takrat, kadar stoji lastno ime povsem samostojno (npr. tablete Apaurin ali samo Apaurin, tako še Aspirin, Lexaurin, Bactrim, Voltaren). Pod tem imenom poznajo zdravilo uporabniki; prim. Pri otrocih in mladini s sumom na virusno gripo ali norice se Aspirin plus C uporablja po posebni odločitvi zdravnika /.../' Bolniki na splošno dobro prenašajo Voltaren /.../ (s spremnega listka);


2.2   Z malo začetnico (in podomačeno) se piše generično (občno) ime farmacevtskega izdelka, tj. t.i. učinkovina oz. aktivna kemijska snov, iz katere je določeno zdravilo izdelano (npr. učinkovina za Apaurin je diazepam, za Aspirin acetilsalicilna kislina, za Lexaurin bromazepam, za Ospen fenoksimetilpenicilin12, za Bactrim kotrimoksazol13, za Voltaren natrijev levotiroksinat). Za katero učinkovino gre v posameznem primeru, vesta predvsem farmacevt in zdravnik; prim. ?Za zdravljenje uporabljajo mebendazol (Vermox), pirantel pamoat (Antiminth), piperazin citrat (Antepoar) ali tiabendazol (Mintezol)? (M. Kocjan-Barle /Vaje 1992: 44/); ?Stugeron, z generičnim imenom cinarizin, je kemično trans-1-cinamil-4-difenilmetil piperazin? (s spremnega listka);


2.3   Z malo začetnico pa se piše tudi farmakološka skupina, tj. ?vrsta?, v katero spada farmacevtski izdelek (npr. Apaurin je mdr. anksiolitik 'pomirjevalo', Aspirin je analgoantipiretik 'blažilec bolečin').


3   Drugo pa je (lahko) pisanje imena farmacevtskega izdelka z veliko oz. malo začetnico v nestrokovni rabi. V primeru Tokrat mi je zdravnik predpisal (zdravilo) Primotren, ker se Bactrim, ki sem ga jemal doslej, v Sloveniji ne dobi več ne gre za vrstno14 (tj. občno) poimenovanje zdravila, saj sta Primotren in Bactrim (lastni) imeni dveh zdravil, narejenih iz iste učinkovine, prav tako pa ne gre za poljudno15 poimenovanje, ker sta imeni obeh zdravil zaščiteni, zato je prav, da ju pišemo z veliko začetnico tudi v takem primeru. Tudi v nestrokovni rabi bi se bilo torej treba držati pravil, ki veljajo za strokovno rabo (navedena so v tč. 2).

V nestrokovni rabi pa bi pisali imena zdravil z malo (in podomačeno) samo tedaj,






Opombe


1
Na to sem opozorila že v Slavi (1992/1), 3-7.

2
Pregledala sem strokovna besedila s farmacevtsko tematiko in spremne listke nekaj farmacevtskih izdelkov ter govorila z lektorji v Krki, Leku in Bayer Pharmi (za informacije se jim najlepše zahvaljujem).

3
Na receptih vedno z veliko začetnico.

4
Govorila sem z magistro v lekarni UKC (Bolnica Petra Držaja).

5
Opravila sem kratko anketo med znanci, ki niso ne farmacevti ne zdravniki; nekateri uporabljajo pri pisanju zdravil veliko, nekateri malo začetnico, tretji pa ne vedo, kako pisati (vsi pa bi z malo pisali ?aspirin?).

6
To velja tudi za ?tretjo, pregledano izdajo? (1994), ki glede tega ni ničesar spremenila.

7
Torej bi pri upoštevanju par. 107, da pišemo z veliko ?imenovalne prilastke k vrstnim imenom tehničnih izdelkov in trgovskih znamk: cigarete Filter 57, otroška soba Boštjan, pisalni stroj Olivetti, gramofon Melodija, zobna krema Kalodont?, različno pisali: krema Vitaskin/Solea/Nivea proti krema diprogent.

8
Med navedenimi imeni bi bilo lahko vrstno le aspirin (v nestrokovni rabi).

9
V slovarskem delu ima SP 1950: aspirin 'vrsta zdravila', SP 1962 aspirin 'zdravilo'; penicilin med. 'zdravilo'. --- Sicer pa je pisanje z malo začetnico --- razen na receptih --- predlagal M. Karlin v Jeziku in slovstvu (1955/56: 278), kasneje tudi J. Toporišič v Medicinskih razgledih (1967), kjer je na str. 479 popravil pisanje largactil v Largactil, medtem, ko je pisanje imena istega zdravila z veliko začetnico pustili v istem članku na str. 476. V JiS (1969: platn. 3. št.) je pisanje z malo utemeljil takole: ?V teh primerih gre za navadna občna imena.? --- Po objavi Toporišičeve ocene jezika Medicinskih razgledov (1967) je najti prav tam (1968) odmeve več avtorjev, mdr. J. Gradišnika, ki pritrjuje J. Toporišiču, ko ta predlaga pisanje imen zdravil z malo, a predlaga še podomačenje largaktil (?prav tako kot penicilin in še sto drugih izrazov? /str. 110/), J. Lokarja (str. 114), ki brez utemeljitve zavrne pisanje imen zdravil z malo (in podomačenje), in R. Pavlina (str. 117), ki zavrnitev tudi utemelji: ?Imena zdravil, ki so registrirana, pišemo z veliko začetnico, z malo začetnico samo generična imena zdravil.? --- (Verbinčev Slovar tujk (1970) ima: aspirin /tovarniško ime/ 'bel, kristalast prašek proti glavobolu itn.'; penicilin 'prvi in najbolj znani antibiotik, zdravilo iz neke vrste plesni; uničuje razne bakterije, uspešno ga uporabljajo pri vnetjih in gnojenjih'. SSKJ (I, 1970) navaja: aspirin 'zdravilo proti prehladu in bolečinam'; SSKJ (III, 1979): penicilin farm. 'antibiotik proti vnetju'.)

10
Le namesto gelusil-lak je zapisano galusil-lac. --- Primerjava navedenih zgledov pokaže, da so avtorji šele v SP 1990 prešli na pisno podomačenje (prim. apavrin).

11
V nekaterih primerih je zaščiten celo tip črk v imenu.

12
Prim. J. Gradišnika, ki ne loči lastnega in generičnega imena zdravila, saj utemeljuje rabo male začetnice pri imenih zdravil z navajanjem ?penicilin/a/ in še sto drugih izrazov? (gl. op. 9).

13
Iz iste učinkovine razni izdelovalci izdelujejo zdravila pod različnimi imeni (npr. iz kotrimoksazola izdeluje Galenika Bactrim, Lek pa Primotren).

14
Tudi pri zgledih iz SP 1990 ?fenalgol, apavrin, pronison? (gl. zgoraj) in Načrta pravil (1977) ?aspro, palerol, b-complex, pronison, gelusil-lac? ne gre za vrstna imena.

15
Prim. utemeljitev M. Kocjan-Barle (gl. zgoraj).

16
To velja tudi za nekatera druga (lastna) imena industrijskih izdelkov, ki se rabijo kot vrstna in izgubijo pomen enkratnosti, individualnosti, posebnosti; prim. Peter je naročil pivo, Metka pa radensko 'mineralno vodo'; Porabil sem ves kalodont 'zobno pasto'; Zmanjkalo nam je pipsa 'strupa za mrčes' idr. Primeri atari 'računalnik', oliveti 'pisalni stroj' (prim. Ves čas preživi ob atariju, Pismo je napisala z olivetijem idr.) v tem smislu niso v rabi. --- Če pa je poudarek na (zaščitenih) imenih (znamkah) industrijskih izdelkov, jih je treba pisati z veliko, četudi niso imenovalni prilastki k vrstnim imenom; npr. Raziskave so pokazale, da je Olivetti/Pips/Apple/Kalodont/Radenska boljši/(-a) od Olympie/Motona/Atarija/Binace/ Rogaške.









 BBert grafika