Prva stran



Številka 2/2016 ~ Issue 2/2016



David Bandelj: Uvodnik. Jezik in slovstvo. 2/2016. 3–5.

David Bandelj: Editorial. Jezik in slovstvo. 2/2016. 3–5.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|3-5



Danila Zuljan Kumar: Narodna identiteta pri Beneških Slovencih in Furlanih danes. Jezik in slovstvo. 2/2016. 7–18.
V Videmski pokrajini Furlanije Julijske krajine postajata slovenščina in furlanščina vedno bolj slišni in vidni v javnem življenju, tj. izven sfere zasebnega in okvirjev slovenskih in furlanskih inštitucij. Gre za spremembe v dojemanju svojega jezika pripadnikov obeh skupnosti v razmerju do prevladujočega italijanskega jezika, katerega raba je v preteklosti pomenila prestižnejši položaj v družbi, ter za spremembe večinskega italijanskega prebivalstva v odnosu do obeh manjšinskih jezikov. Spremembe diskurzivnih praks Slovencev in Furlanov v Videmski pokrajini potekajo vzporedno s spreminjanjem njihovih identitetnih praks, kar v Evropi ni posebnost, ampak lahko proces umestimo znotraj širšega (evropskega) procesa regionalizacije.
Ključne besede: narodna identiteta, Slovenci, Furlani, slovenščina, furlanščina, Furlanija Julijska krajina

Danila Zuljan Kumar: National Identity among Venetian Slovenians and Friulians Today. Jezik in slovstvo. 2/2016. 7–18.
In the Udine province of Friuli-Venezia Giulia, Slovenian and Friulian are increasingly seen and heard in public life, i.e., outside the private sphere and beyond Slovenian and Friulian institutional frameworks. The present article deals with changes in the perception of their mother tongue among representatives of both communities in relation to the prevailing Italian language, the use of which was associated with a more prestigious position in society in the past. It also investigates changes in the attitude of the majority population towards the two minority languages. The changes of discourse practices are occurring in parallel with changes in the communities’ identity practices. This process is not an exception in Europe and can be placed within the wider (European) process of regionalisation.
Keywords: national identity, Slovenians, Friulians, Slovenian, Friulian, Friuli-Venezia Giulia

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|7-18



Irena Novak Popov: Pesniške strategije Viljema Černa. Jezik in slovstvo. 2/2016. 19–35.
Prispevek analizira ključne pesniške strategije v poeziji Viljema Černa iz Terske doline. Skozi množinski lirski subjekt se zliva s svojim ljudstvom, z apostrofo nagovarja Boga in slavi svojo deželo, z anaforo, refrenom in skladenjsko-semantičnim paralelizmom stopnjuje in enoti predstavljeni svet ter ustvarja ritem svobodnih verzov, z antitetično zgradbo kljubuje razdiralnim silam. Iz cerkvene rabe znani besedilni žanri, oblike in načini izražanja nagovarjajo okus bralcev iz lokalnega okolja, z metaforičnimi in metonimičnimi inovacijami pa je tersko narečje povzdignjeno v medij kompleksnih individualnih vsebin.
Ključne besede: Viljem Černo, Terska dolina, Beneška Slovenija, narečna poezija, pesniške strategije

Irena Novak Popov: The Poetic Strategies of Viljem Černo. Jezik in slovstvo. 2/2016. 19–35.
The article analyses the essential poetic strategies in the poetry of Viljem Černo from Torre Valley in Venetian Slovenia. With the use of the plural form of lyrical voice, the poet allies himself with his people; with apostrophe he summons God and praises his homeland; with anaphora, refrain and syntactic-semantic parallelism he intensifies and unifies the represented universe and creates the rhythm of free verse; and with antithetic composition he confronts destructive forces. Textual genres, forms and modes of expression known from the church service address the taste of local readers, but the poet’s Torre Valley dialect is raised to the instrument of complex individual content with metaphoric and metonymic innovations.
Keywords: Vilem Černo, Torre Valley, Venetian Slovenia, poetry in dialect, poetic strategies

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|19-35



David Bandelj: Sodobna poezija Beneške Slovenije: model angažiranega pesništva med Slovenci v Italiji. Jezik in slovstvo. 2/2016. 37–47.
Razprava skuša prikazati razliko v pojmovanju angažirane poezije, ki so jo razvile generacije pesnikov v Beneški Sloveniji. Ker so izhajali iz zgodovinsko in politično različnih situacij, so beneški pesniki razvili izrazito sodoben model angažirane poezije, v navezavi na odnos do drugega, ki je zaradi uporabe narečne podstati še posebej zanimiv in aktualen.
Ključne besede: Slovenci v Italiji, Beneška Slovenija, sodobna poezija, angažirano pesništvo

David Bandelj: The Contemporary Poetry of Venetian Slovenia: A Model of Engaged Poetry by Slovenians in Italy. Jezik in slovstvo. 2/2016. 37–47.
The paper tries to show the differences between the concepts of engaged poetry developed by generations of poets in Venetian Slovenia. Due to their different historical and political situations, these poets have developed a very modern model of engaged poetry, connected to their relation to “the Other”. This model is of great interest, especially due to the use of a dialectal base.
Keywords: Slovenians in Italy, Venetian Slovenia, contemporary poetry, engaged poetry

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|37-47



Jadranka Cergol: Narečna literatura kot značilnost »manjšinske literature«? Jezik in slovstvo. 2/2016. 49–57.
Namen prispevka je dokazati, da je lahko narečna književnost ena izmed poglavitnih značilnosti manjšinske literature. Dosedanje raziskave so namreč pokazale, da nastaja slovenska narečna literatura še dalje na obrobju slovenskega narodnostnega naselitvenega območja, v zamejstvu in sploh na tistih območjih, na katerih prihaja slovenski jezik v stik z drugimi jeziki. Na primeru dveh manjšinskih skupnosti, slovenske v Italiji ter italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem, poskuša avtorica dokazati, da je narečna literatura tipičen pojav v manjšinski književnosti, pri kateri je opaziti poseben odnos do jezika nasploh.
Ključne besede: manjšinska književnost, narečna književnost, Slovenci v Italiji, Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem

Jadranka Cergol: Dialect Literature as a Characteristic of Minority Literature? Jezik in slovstvo. 2/2016. 49–57.
The purpose of the paper is to demonstrate that dialect literature is one of the main characteristics of minority literature. Previous studies have shown that Slovenian dialect literature arises primarily on the outskirts of the Slovenian ethnic settlement area, in neighbouring countries and even in those areas where the Slovenian language comes into contact with other languages. Analysing the cases of two minority communities – Slovenians in Italy and the Italian minority in Slovenia and Croatia – the author attempts to demonstrate that dialect literature is a very typical phenomenon in minority literature and displays a special relationship to language in general.
Keywords: minority literature, dialect literature, Slovenians in Italy, Italians in Slovenia and Croatia

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|49-57



Janoš Ježovnik: Angeli in Ognjenci: narečna poezija Renata Quaglie v prevodih Marka Kravosa. Jezik in slovstvo. 2/2016. 59–77.
Prispevek obravnava prevode rezijanske narečne poezije Renata Quaglie v slovenski knjižni jezik prevajalca Marka Kravosa v zbirki Baside ter objavah Stara piščal in Pogled. Ob poprejšnji osvetlitvi družbeno-jezikovnih okoliščin analizira problematiko prevajanja rezijanskega narečja kot enega najbolj oddaljenih od slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: Renato Quaglia, Marko Kravos, rezijansko narečje, narečna poezija, Ognjenec

Janoš Ježovnik: Angels and “Ognjenci”: The Dialectal Poetry of Renato Quaglia in the Marko Kravos Translations. Jezik in slovstvo. 2/2016. 59–77.
The article discusses the translations of Resian dialectal poetry into standard Slovenian. The thesis deals with Renato Quagliaʼs poems translated by Marko Kravos and published in the collection Baside, as well as in the publications Stara piščal and Pogled. The Resian dialect differs substantially from Slovenian standard language. Therefore, after a thorough preliminary elucidation of sociological and linguistic circumstances, an analysis of Resian dialect translation into Slovenian is presented.
Keywords: Renato Quaglia, Markos Kravos, Resian dialect, dialectal poetry, Ognjenec

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|59-77



Mateja Curk: Govorice dvojezičnih literarnih oseb iz osrednjeslovenskega in beneškoslovenskega prostora. Jezik in slovstvo. 2/2016. 79–90.
V prispevku je obravnavan jezikovni izraz sodobnih literarnih besedil iz Beneške Slovenije (Besiede tele zemlje 2004) ter jezikovni izraz dela iz osrednjeslovenskega prostora (Čefurji raus! 2008). Glede na v izbranih delih opazno težnjo po približevanju resničnosti raziščemo ideološke vidike diskurzivnega oblikovanja literarnega jezika, ki nastaja v različnih okoljih slovenskega jezikovnega prostora.
Ključne besede: jezikovna ideologija, literarni jezik, govorice sodobnih družbenih okolij

Mateja Curk: The Discourse of Bilingual Literary Characters from Diverse Slovene-Speaking Social Environments. Jezik in slovstvo. 2/2016. 79–90.
The paper deals with contemporary literary texts written by authors living in the province of Udine (Italy) and belonging to the community of so-called Venetian Slovenians (Besiede tele zemlje 2004), as well as a literary work from the central part of Slovenia (Čefurji raus! 2008). Taking into account the tendency of these texts to reflect real-language use, ideological aspects of literary discourse based on language varieties from different parts of the Slovene-speaking territory are discussed.
Keywords: language ideology, literary language, contemporary social vernaculars

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|79-90



Bogomila Kravos: Beneško gledališče. Jezik in slovstvo. 2/2016. 91–97.
Prispevek nudi nekaj izhodiščnih misli in opozarja na potrebo po temeljiti raziskavi gledališke dejavnosti, ki povezuje doline v Beneški Sloveniji (Tersko, Nadiško in Rezijansko). Dosegljivo gradivo bo treba dopolniti, ga obogatiti s pričevanji in čim podrobnejšimi opisi recepcije odmevnejših predstav. Samo natančna analiza realizacije in recepcije gledaliških dogodkov bo pokazala, kako je nastala svojska odrska izraznost te skupine, od kod črpajo njeni akterji navdih za priostreno prepletanje trpkih spoznanj s humornostjo, kako se različni prijemi stapljajo v enovito odrsko govorico, ki ponazarja duh časa in prostora. Poglobljen pregled posameznih faz tega delovanja bo pokazal razvojne silnice, ki povezujejo Benečijo s Posočjem.
Ključne besede: Beneško gledališče, kulturno izročilo, ohranjanje, prenavljanje, povezovanje

Bogomila Kravos: Veneto Theatre. Jezik in slovstvo. 2/2016. 91–97.
The article offers some initial thoughts about theatrical activities in the region of the Veneto valleys, i.e., the Alta Val Torre Valley, the Nadiža Valley and Resia, especially those activities that used to join these regions and that are in need of thorough examination. The archival materials should be supplemented by personal testimonies and detailed descriptions of how people received the most popular performances. A thorough analysis of the achievements and reception of the theatrical performances presents a unique opportunity to demonstrate how the peculiar dramatic expression of the troupe came about, and where the key actors found the inspiration to mix the bitter facts of existence with humour. The same analysis should examine how different ways of perception merge into a single theatrical expression that displays the spirit of the time and space. Such comprehensive research of each step in the history of the Veneto Theatre will reveal the axes around which its growth revolved and which connect the region of Veneto with the region of the Isonzo Valley.
Keywords: Veneto Theatre, cultural heritage, preservation, restoration, integration

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|91-97



Miha Obit: Ustvarjalnost brez besed? . Jezik in slovstvo. 2/2016. 99–100.

Miha Obit: Creativity without Words?. Jezik in slovstvo. 2/2016. 99–100.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|99-100



Eva Sicherl: Primeri slovenskih manjšalnic z vidika evalvativne morfologije. Jezik in slovstvo. 2/2016. 101–115.
Ob primerjavi jezikoslovnih razprav o manjšalnosti v slovenščini in nekaterih tujih jezikih, zlasti angleščini in drugih slovanskih jezikih, opazimo razhajanja glede pojmovanja določenih besedotvornih elementov pri tvorbi manjšalnic. Pričujoča razprava želi osvetliti nekatera teh razhajanj: obravnavo sestavin mini- in mikro- nasproti malo- in drobno- v tvorjenkah ter status nekončnih pripon pri glagolskih in pridevniških manjšalnicah.
Ključne besede: evalvativna morfologija, manjšalnost, samostalniške manjšalnice, glagolske manjšalnice, pridevniške manjšalnice

Eva Sicherl: The Diminutive in Slovene from the Perspective of Evaluative Morphology. Jezik in slovstvo. 2/2016. 101–115.
A comparison of linguistics articles on diminutives in Slovene as well as in some other languages – particularly Slavic languages, but also English – brings to light certain divergences concerning the status of some word-formational elements used in diminutive formation. The present article focuses on some of these differences: the elements mini- and mikro- as opposed to malo- and drobno- in complex words, and the status of non-finite suffixes in verbal and adjectival diminutives.
Keywords: evaluative morphology, diminutiveness, noun diminutives, verb diminutives, adjective diminutives

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|101-115



Marjetka Kulovec in Špela Vintar: Percepcija in razumevanje tolmačenja v slovenski znakovni jezik pri gluhih in naglušnih dijakih. Jezik in slovstvo. 2/2016. 117–137.
Prispevek opisuje študijo, opravljeno na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, ki ugotavlja stopnjo razumevanja pri dijakih, ki pouk spremljajo prek tolmačenja v slovenski znakovni jezik, ter njihova stališča do tolmačenja v povezavi s tolmaškim slogom. Rezultati kažejo, da dijaki v povprečju dosegajo manj kot polovično stopnjo razumevanja pretolmačene vsebine, medtem ko v okviru študije ni bilo mogoče jasno razlikovati med uporabljenimi slogi tolmačenja. Analiza dijaških stališč razkriva nekatere njihove preference glede posameznih tolmaških prvin. Ker sorodnih raziskav pri nas še ni bilo, študija odpira pomembna vprašanja glede izobraževanja gluhe in naglušne populacije.
Ključne besede: gluhi in naglušni dijaki, tolmačenje v slovenski znakovni jezik, razumevanje tolmačenja, tolmaški slog, stališča in preference glede tolmačenja v znakovni jezik

Marjetka Kulovec in Špela Vintar: The Perception and Understanding of Interpreting in Slovenian Sign Language amongst Deaf and Hard of Hearing Students . Jezik in slovstvo. 2/2016. 117–137.
The article describes a pilot study performed at the Institute for the Deaf and Hard of Hearing Ljubljana with the aim of investigating the level of understanding in a group of students who use sign language interpreting to follow classes. It also explores their preferences regarding interpreting style. The results are discouraging, given that students on average understand less than 50% of the content of classes, while it was not possible to clearly differentiate between interpreting styles within our experiment. The students’ attitudes and preferences regarding sign language interpreting are also analysed. As the first research of its kind to be performed in Slovenia, the study addresses important issues regarding education of the deaf and hard of hearing population.
Keywords: deaf and hard of hearing students, Slovenian sign language interpreting, understanding interpreting, interpreting style, attitudes and preferences regarding sign language interpreting

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|117-137



Janja Ribič: Ujemanje med povedkom in osebkom v kopulativnih stavkih. Jezik in slovstvo. 2/2016. 139–147.
Prispevek obravnava ujemanje med povedkom in osebkom v kopulativnih stavkih, ki imajo obliko [samostalniška besedna zveza] – [glagol biti] – [samostalniška besedna zveza]. Ujemanje povedkove vezi (po obliki gre za glagol biti) v takih primerih ni jasno določeno. V rabi se je pokazalo, da se v teh stavkih povedkova vez včasih ujema s povedkovim določilom, včasih pa z osebkom. Teorij o tem jezikovnem problemu ni veliko in zato ta jezikovni problem v slovenščini ostaja nerešen. Prispevek na kratko povzema teorije ter nato s primeri iz korpusa Gigafida skuša ugotoviti, kako se ujemalno pravilo kaže v rabi.
Ključne besede: ujemanje, osebek, povedek, vez, povedkovo določilo

Janja Ribič: Subject-Verb Agreement in Copulative Clauses. Jezik in slovstvo. 2/2016. 139–147.
The article discusses subject-verb agreement in copulative clauses with the following structure: [nominal phrase] – [verb ‘to be’] – [nominal phrase]. Subject-verb agreement is not clearly defined in such cases in Slovene. Usage shows that the copula sometimes agrees with the subject complement, but at other times with the subject. There are few theories regarding this linguistic problem, hence the problem remains unresolved. The article briefly discusses the existing theories and attempts to determine an agreement rule based on examples found in the Slovene corpus Gigafida.
Keywords: agreement, subject, predicator, copula, subject complement

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|139-147



Ana Vogrinčič: Polpremi govor v slovenščini: nekateri izsledki analize korpusa izvirnih slovenskih besedil. Jezik in slovstvo. 2/2016. 149–160.
Prispevek prikazuje izsledke analize korpusa izvirnih slovenskih besedil v zvezi z udejanjanjem polpremega govora. Predstavljene so splošne značilnosti in funkcije tega pojava, ki je v slovenski strokovni literaturi še vedno pomanjkljivo opisan. Posebej smo se osredotočili na izbiro glagolske oblike za istodobno dejanje. Glede na to, da slovenščina v vsebinskih odvisnikih v pretekli situaciji ohranja sedanjostni nabor glagolskih oblik (preteklik za preddobno, sedanjik za istodobno in prihodnjik za zadobno dejanje), nas je zanimalo, ali velja enaka zakonitost tudi za polpremi govor. Rezultati analize korpusnih besedil kažejo, da se v slovenščini izrisujeta dva modela upovedovanja istodobnega dejanja v polpremem govoru, in sicer s sedanjikom ali s preteklikom. Predstavljene ugotovitve dopolnjujejo dosedanje opise proučevanega pojava in nudijo izboljšana izhodišča za nadaljnje prevodoslovne, kontrastivne in druge raziskave.
Ključne besede: polpremi govor, polifonija, poročani govor, izbira glagolske oblike

Ana Vogrinčič: Free Indirect Discourse in Slovene: Some Findings of a Corpus-Based Study. Jezik in slovstvo. 2/2016. 149–160.
The article presents some findings of a corpus-based study of original Slovene texts regarding linguistic realisations of free indirect discourse. It covers the principal characteristics and functions of the phenomenon, the theoretical description of which is inadequate in existing Slovene linguistics literature. Particular attention is devoted to the forms used for simultaneous verbal actions. Based on observation of the textual corpus, the findings indicate that there are two models of verb form selection for simultaneous actions in Slovene: with sedanjik (a present tense form) and with preteklik (a past tense form). The findings complement the existing descriptions of free indirect discourse in Slovene and offer some basic premises for further translatological, contrastive and similar studies.
Keywords: free indirect discourse, polyphony, reported speech, verb-form selection

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|149-160



Tanja Badalič: Ekokritiški pogled na poezijo Svetlane Makarovič. Jezik in slovstvo. 2/2016. 161–170.
Prispevek najprej kratko predstavi ekokritiko kot disciplino, ki preučuje odnos med literaturo in fizičnim okoljem, ter njeno prakso, ki spodbuja k bolj etični interakciji s svetom, nato pa poudari vlogo literature pri oblikovanju nove etične in ekološke zavesti. V središče je postavljen ekokritiški pogled na poezijo Svetlane Makarovič z namenom ugotoviti etično in ekološko sporočilo njene poetike. Pri tem se prispevek dotika tudi avtoričinih časopisnih kolumn, ki eksplicitno razkrivajo njen vidik širše okoljske problematike, predvsem ne-človeških živali.
Ključne besede: ekokritika, antropocentrizem, ekocentrizem, ekološka in etična funkcija književnosti

Tanja Badalič: An Ecocritical View of Svetlana Makarovič’s Poetry. Jezik in slovstvo. 2/2016. 161–170.
The article first briefly presents ecocriticism, as a discipline studying the relationship between literature and the physical environment, as well as the practice of ecocriticism, which encourages more ethical interaction with the world. In addition, the role of literature in generating a new ethical and ecological consciousness is stressed. The main focus is on an ecocritical view of Svetlana Makarovič’s poetry, in order to determine the ethical and ecological message of her poetics. The article also deals with the author’s newspaper columns, which explicitly reveal her point of view on broader environmental issues.
Keywords: ecocriticism, anthropocentrism, ecocentrism, the ecological and ethical function of literature

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|161-170



Maja Smotlak: Bivanjsko nelagodje žensk kot tematsko osišče pripovedne proze Jasne Jurečič. Jezik in slovstvo. 2/2016. 171–184.
Jasna Jurečič (1955–2014) je pisateljica, ki se je iz rodnega Zadra preselila v Ljubljano, od tam pa v Salež pri Trstu, kjer je zasnovala in realizirala svoje leposlovno ustvarjanje. Prav zato se legitimno uvršča med slovenske avtorice v Italiji in najsodobnejše slovenske pripovednice. Osišče njenega pisanja so ženske in njihovo občutje bivanjskega nelagodja, ki pa ima lahko zelo različne oblike, izvore in odzive. Preko njihove analize članek prinaša pregled vsega doslej objavljenega pripovedništva Jasne Jurečič. Prvič nasploh se loteva predstavitve te avtorice, ki se ji zaradi prezgodnje smrti ni uspelo povsem uveljaviti v slovenskem literarnem prostoru in katere pripovedništvo v okviru slovenske literarne vede doslej še ni bilo deležno celovitega pregleda ter raziskave.
Ključne besede: ženski liki, slovenski roman, slovenska kratka pripoved, slovenska književnost v Italiji, literarna tema

Maja Smotlak: The Existential Unease of Women as the Thematic Centre of Jasna Jurečič’s Narrative Prose. Jezik in slovstvo. 2/2016. 171–184.
Jasna Jurečič (1955–2014) was a writer who moved from her hometown of Zadar to Ljubljana, and from there to Sales near Trieste, where she conceived and realised her literary works. For this reason, she is legitimately considered to be a Slovenian author from Italy as well as a contemporary Slovenian female author. Her writing pivots around women and their feeling of existential unease, which can have various forms, origins and responses. Through an analysis of these elements, the article presents an overview of all of Jasna Jurečič’s published prose. It is the first presentation of this author, who was unable to establish herself fully in the Slovenian literary world because of her premature death. Her prose has not previously been the subject of a comprehensive review and thorough research within the context of Slovenian literary studies.
Keywords: female characters, Slovenian novel, Slovenian short story, Slovenian literature in Italy, literary theme

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|171-184



Vojko Gorjanc: Maja Bratanić, Boris Pritchard in Ivana Brač (ur.): Od Šuleka do Schengena: Terminološki, terminografski i prijevodni aspekti jezika struke. Zagreb in Rijeka: Institut za hrvatski jezik in jezikoslovje in Pomorski Fakultet u Rijeci, 2015. Jezik in slovstvo. 2/2016. 185–186.

Vojko Gorjanc: Maja Bratanić, Boris Pritchard and Ivana Brač (eds): From Šulek to Schengen: Terminological, Terminographical and Translational Aspects of Language for Special Purposes. Zagreb and Rijeka: Institut za hrvatski jezik in jezikoslovje in Pomorski Fakultet u Rijeci, 2015. Jezik in slovstvo. 2/2016. 185–186.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|185-186



Mojca Šorli: Mednarodna znanstvena konferenca Korpusi in diskurzi. Jezik in slovstvo. 2/2016. 187–191.

Mojca Šorli: Corpora & Discourse International Conference. Jezik in slovstvo. 2/2016. 187–191.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2016|2|187-191