Prva stran



Številka 2-3/2017 ~ Issue 2-3/2017



Niko Jež: Uvodnik: Obzorja zahodne slavistike. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 3–5.

Niko Jež: Editorial. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 3–5.



Maria Wtorkowska: Od lektorata do študijske smeri – ob deseti obletnici ustanovitve bohemistike, polonistike in slovakistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 7–14.
V prispevku je predstavljeno, kako so se iz lektoratov češčine, poljščine in slovaščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani razvile študijske smeri. Ob deseti obletnici ustanovitve bohemistike, polonistike in slovakistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani je Enota za zahodno slavistiko Oddelka za slavistiko v sodelovanju z veleposlaništvi Češke republike, Republike Poljske in Republike Slovaške organizirala mednarodni strokovni jubilejni simpozij Zahodnoslovanski jeziki v času in družbi – razvojne vizije. Prvo desetletje izvajanja študijskih programov češčine, poljščine in slovaščine, s katerimi se je leta 2004 dopolnila vsebinska ponudba ljubljanske slavistike, so organizatorji želeli izkoristiti za premislek in kritično analizo stanja študijskega in raziskovalnega področja, ki je bilo v prejšnjih stoletjih bistvenega pomena za oblikovanje kulturnih vzorcev pri Slovencih, po drugi svetovni vojni pa zaradi blokovske delitve in »ugrabitve srednje Evrope« prekinjeno in za več kot pol stoletja izločeno iz družbenega in kulturnega življenja Slovencev.
Ključne besede: bohemistika, polonistika, slovakistika, Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Maria Wtorkowska: From a language course to a study programme – on the 10th anniversary of Bohemistics, Polish and Slovak Studies at the Ljubljana Faculty of Arts . Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 7–14.
The article presents the development of language courses in Czech, Polish and Slovak into study programmes at the Ljubljana Faculty of Arts. In association with the embassies of the Czech Republic, the Republic of Poland and the Slovak Republic, the unit for Western-Slavic Philology of the Department of Slavistics organised the international professional symposium West Slavic Languages in Time and Society – Developmental Visions on the tenth anniversary of the establishment of Bohemistics, Polonistics and Slovak studies at the Ljubljana Faculty of Arts. The first decade of Czech, Polish and Slovak study programmes, which upgraded the offer of teaching content of Slavistics in Ljubljana in 2004, triggered reflection on and critical analysis of the state of studies and research in this field, which was of fundamental importance to the formation of cultural patterns in Slovenia in previous centuries. Due to the division into blocks and the “abduction of Central Europe” after the Second World War, this field was abandoned in Slovenia and was eliminated from the social and cultural life of Slovenians for more than half of century.
Keywords: Bohemistics, Polonistics, Slovak studies, Department of Slavistics, Faculty of Arts of the University of Ljubljana



Bożena Ostromęcka-Frączak: Kam je namenjena poljščina? Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 15–21.
Avtorica na podlagi najnovejših poljskih jezikoslovnih raziskav in lastnih razprav ponuja pregled ugotovitev o spremembah v sodobni poljščini in poudarja, da so se v jezikoslovju pojavila nova raziskovalna področja, ki se posvečajo delovanju poljskega jezika onstran meja Poljske, problematiki poljščine kot tujega/drugega jezika in razvoju polonistične misli o poučevanju tujih jezikov. Ob tem izpostavlja vpliv zunajjezikovne resničnosti na jezik, osredotoča pa se predvsem na leksikalne spremembe. Mednje uvršča ogromen prirast neologizmov in neosemantizmov, ki imajo tako nominativno kot tudi ekspresivno funkcijo. V tistih z ekspresivno funkcijo prepoznava izvir jezikovne agresivnosti in vulgarizacije jezika, ki sta povezani tudi s poenostavitvijo družbenih odnosov. Poleg tega opozarja na prevrednotenje besedja, ki izhaja iz pogovornega jezika, sociolektov in narečij. Zaskrbljujočo poplavo izposojenk iz britanske in ameriške angleščine obravnava kot prehodno usmeritev, ki ji bo poljščina kos, tako kot je že bila podobnim pojavom v preteklih obdobjih. Po drugi strani pa se avtorici zdijo zelo nevarne spremembe v stilističnem sistemu.
Ključne besede: leksikalne spremembe, demokratizacija in vulgarizacija jezika, izposojenke, stilistično prevrednotenje

Bożena Ostromęcka-Frączak: Where is the Polish language headed? Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 15–21.
The article presents the results of the most recent research of Polish language and, combined with the author’s own findings, summarises the changes in contemporary Polish language. The emphasis is on new emerging research fields: the functioning of Polish outside Poland, Polish as a foreign/second language, and teaching Polish as a foreign language. In a presentation of how the extralinguistic reality influences language, the author mainly focuses on vocabulary changes, including the rapid increase in the number of neologisms and neosemanticisms. These new lexical items often perform an expressive function, becoming a source of language brutalisation and vulgarisation, a process that is related to the simplification of social relations. The author highlights the reassessment of vocabulary formerly associated only with colloquial language, sociolects or dialects. In her opinion, the observed increase in the number of loanwords from English (especially American English) – although worrying – seems to be a temporary trend that the Polish language will overcome, just as it did in the past. However, she regards shifts in the stylistic system as a potential danger.
Keywords: vocabulary changes, the democratisation and vulgarisation of language, loanwords, style shift



Jolanta Tambor in Aleksandra Achtelik: Kulturne pogojenosti poučevanja poljščine kot tujega jezika. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 23–28.
V novejših glotodidaktičnih definicijah in opisih je veliko pozornosti posvečene horizontalnemu ločevanju med procesoma učiti se/poučevati. Gre za praktično delitev, s katero je mogoče opredeliti merila, nepogrešljiva za ustrezno, enovito in medsebojno primerljivo ocenjevanje rezultatov poučevanja in stopnje znanja jezika (Seretny, Lipińska 2005). Pri samem procesu poučevanja pa je vendarle treba upoštevati tudi vertikalno ločevanje: stopnjo poistovetenja ali pripravljenosti za poistovetenje z vrednotenjem in kognitivno kompetenco. Uporabo naučenega jezika je šele tedaj mogoče imeti za približano znanju naravnega govorca, ko zna govoreči rekonstruirati pomene na osnovi konteksta in jih obenem na tej osnovi tudi modificirati. Seveda gre za široko razumljeni kontekst: za ožji pomen uporabljene besede, pa tudi širši, nanašajoč se na druga besedila in v navezavi na širše kulturne odnosnice.
Ključne besede: glotodidaktika, kompetenca, kultura, medkulturnost, večjezičnost

Jolanta Tambor in Aleksandra Achtelik: Cultural determinants in teaching Polish as a foreign language. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 23–28.
Horizontal division of the learning/teaching process is often mentioned in contemporary definitions and glottodidactic descriptions. This practical approach allows one to determine the criteria necessary for appropriate, homogeneous and consistent evaluation of the results of teaching and the level of language proficiency (Seretny, Lipińska 2005). However, this process should also be regarded as vertically diversified: the degree of involvement in evaluation and cognitive competence in each skill. In the case of a learned or acquired language, the level of proficiency can be described as close to that of a native speaker only when a speaker can derive meaning from the context and can modify the meaning because of the context. Context must be understood in a broad sense: words in a statement and references to other texts, as well as cultural background.
Keywords: glottodidactics, competence, culture, multiculturalism, multilingualism



Božena Bednařikova: Novi pristopi v akademski slovnici knjižne češčine (?). Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 29–35.
Eno od ključnih vprašanj današnjih funkcionalno usmerjenih slovničnih opisov jezika je kompetenca in obseg oblikoslovja. Posebno podvprašanje v tej zvezi je ugotovitev meje med pregibanjem in besedotvorjem. Nova akademska slovnica češkega jezika (Štícha et al. 2013) uvršča pregibno in leksikalno oblikoslovje v eno obširno poglavje z naslovom Slovnica besede. To vzbuja pričakovanja, da bodo temu sledili sodobni morfološki opisi, ki dojemajo besedo kot enoto oblikoslovja in oblikoslovje kot disciplino o notranji strukturi besede (Lieber-Mugdan 2000; Bauer 2000, 2004). Pričakovanja pa niso bila izpolnjena. Prispevek analizira pomanjkljivosti osnovne teorije, nepravilno uvajanje ilustrativnih primerov kot temeljnega gradiva, iz katerega naj bi teorija izhajala, in vprašljive interpretacije teh primerov, nedosledno in pogosto nejasno uporabo terminologije in nezdružljivost različnih delov opisa jezika. Vsi ti vidiki na žalost bistveno znižujejo vrednost nove akademske slovnice.
Ključne besede: češčina, akademska slovnica, oblikoslovje, pregibno oblikoslovje, leksikalno oblikoslovje, beseda, struktura besede, besedotvorje, derivacija, konverzija

Božena Bednařikova: New approaches in the Academic Grammar of Standard Czech (?). Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 29–35.
One of the key issues of the current functionally oriented grammatical descriptions of language is the competence and the scope of morphology, while finding the boundaries between inflection and word formation represents a specific sub-issue. The new academic grammar of Czech (Štícha et al. 2013) classifies both the inflectional and lexical morphologies in one large section entitled The Grammar of Word. This raises expectations that it follows the stream of current morphological descriptions, which conceive the word as a unit of morphology and morphology as the theory of the internal structure of word (Lieber-Mugdan, 2000; Bauer 2000, 2004). However, these expectations are not met. The paper analyses the shortcomings of the underlying theory, the incorrect use of illustrative examples as supporting evidence from which the theory is thought to have derived, the questionable interpretations, the inconsistent and often confusing terminology, and the incompatibility of the respective parts of the description. Unfortunately, all of these aspects considerably reduce the value of the new academic grammar.
Keywords: Czech, academic grammar, morphology, inflectional morphology, lexical morphology, word, word structure, inflection, word formation, derivation, conversion



Romuald Cudak: Reanimacija poljske poezije. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 37–45.
V prispevku so obravnavane tendence v sodobni poljski poeziji, ki so rezultat sožitja v kulturi dveh med seboj tekmujočih paradigem: ikoničnosti (vizualizacija) in sekundarne oralnosti. Predstavljeni so trije načini vizualizacije in oralizacije pesniškega besedila, povezani s tiskom, z elektronskimi mediji in govorjeno besedo: radikalna uporaba materialnih komponent tiska (vizualna poezija), revolucionarno zavračanje tradicionalnih oblik zapisa v korist telepisave in slike (kibernetična poezija, videopoezija), melanholični poskusi vrnitve h govorjeni besedi kot izviru poezije (slamerska poezija, rap). Avtor vidi te težnje kot poskuse oživljanja (reanimacije) poljske poezije kot alternative zapisani poeziji (poezija za branje).
Ključne besede: contemporary Polish poetry, cyber poetry, video poetry, slam poetry

Romuald Cudak: The revitalisation of Polish poetry. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 37–45.
The sketch outlines contemporary tendencies in Polish poetry, which can be subsumed under global trends connecting poetry with certain features of modern culture: iconicity and secondary orality. The author identifies three forms of the visualisation and oralisation of a poetic text: extreme exploitation of material components of print (visual poetry), forsaking the written word for telewriting and image (cyber poetry, video poetry), and a melancholic attempt to return to the oral word as the substance of poetry (slam poetry, rap). The author views these tendencies as an attempt to revitalise poetry, which became fossilised in the form of “poetry for reading” and as such ceased reaching its audience.
Keywords: sodobna poljska poezija, kibernetična poezija, videopoezija, slamerska poezija



Jan Malura: Renesansa in humanizem v zahodnoslovanskih književnostih: primerjalna bilanca in izgledi. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 47–54.
V zahodnoslovanskih književnostih so v obdobju humanizma prisotna določena ujemanja, ki jih pogojuje stik podobnega spektra tedanjih kulturnih tokov, ki so prisotni na ozemlju Poljske, čeških dežel in Gornje Ogrske (katoliška proti protestantski smeri, ekskluzivna proti plebejski tvorbi idr.). V vseh treh književnostih je vsebinsko in žanrsko podobna ustvarjalnost latinskih humanistov, predvsem v prvem razvojnem obdobju, ki so jo latinski pesniki s svojo aktivnostjo povezali s kozmopolitsko, intelektualno elito. Na področju književnosti v nacionalnih jezikih obstajajo ujemanja in mnoge razlike, ki jih pogojujejo različne socialne razmere v posameznih deželah, drugačen žanrski ustroj in drugačna tuja usmeritev. Poljska književnost kaže neposredno povezavo z italijanskim renesančnim središčem, tesno pa je povezana tudi s plemiško elito. Te razlike se kažejo tudi v češko-poljskih literarnih odnosih, ki so sicer bogati, vendar le občasno izkazujejo tudi neskladnost.
Ključne besede: Humanism and the Renaissance, Western Slavonic Literature, Latin, vernacular languages, Czech-Polish contacts, genre system

Jan Malura: Renaissance and Humanism in Western Slavonic Literature: Comparative Balances and Outlooks. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 47–54.
Humanism in Western Slavonic literature manifests itself in a number of shared aspects, conditioned by the confluence of a similar spectrum of historical cultural streams, which came about within the territory of Poland, the Czech Lands and Upper Hungary (Catholics vs. Protestants, exclusive vs. plebeian art, etc.). The production of Latin humanists shared the greatest affinities, especially in the first development phase, when Latin poetry was the sphere of a narrow, cosmopolitan, intellectual elite. There are both similarities and differences in the area of literature in the vernacular languages, reflecting the influence of distinct social-cultural situations in particular countries, as well as a different genre system and foreign orientation. Polish literature displays the most direct links with the Italian Renaissance centre and is firmly associated with the aristocratic elite. These differences are also apparent in Czech-Polish literary contacts, which are rich but occasionally experience mutual dissonance.
Keywords: humanizem in renesansa, zahodnoslovanske književnosti, latinizem, nacionalni jeziki, češko-poljski odnosi, žanrski sistem



Lidija Rezoničnik: Dolina Isse: duhovna avtobiografija in »film spomin«. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 55–65.
Članek obravnava roman Dolina Isse nobelovca Czesława Miłosza in istoimensko filmsko priredbo režiserja Tadeusza Konwickega. Oba avtorja sta bila rojena na območju današnje Litve, v pokrajini, ki je z neokrnjeno naravo in starodavnimi litovskimi verovanji pustila močan pečat na njunem otroštvu. V obravnavanem romanu oziroma filmu kot odrasla pripovedovalca s fragmentarnim nizanjem spominov, preoblikovanih s fikcijo, in razmišljanj pripovedujeta o otroštvu: Miłosz neposredno o svojem, Konwicki pa Miłoszev roman transformira v filmski medij, pri čemer romaneskno dogajanje prikaže skozi avdiovizualne podobe in se v filmu tudi neposredno izpostavi v avtorski vlogi. Z analizo kronotopa oziroma antropološko-morfološko analizo filma prispevek predstavlja načine besednega in avdiovizualnega prikaza spomina odraslega pripovedovalca na rojstno pokrajino in čas otroštva ter obravnavani deli opredeljuje s kategorijama duhovna avtobiografija in »film spomin«.
Ključne besede: Czesław Miłosz, Tadeusz Konwicki, novel The Issa Valley, film adaptation The Issa Valley, autobiographical discourse, spiritual autobiography, “film-memory”

Lidija Rezoničnik: The Issa Valley: Spiritual Autobiography and “Film-Memory”. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 55–65.
The article deals with the novel The Issa Valley, written by the Nobel laureate in literature Czesław Miłosz, and its eponymous film adaptation by film director Tadeusz Konwicki. Both authors were born in the region of today’s Lithuania, which, with its intact natural environment and ancient folk beliefs, left a strong mark on their childhoods. In the present novel or film, the authors narrate their childhood through fragmentary memories, which are transformed by fiction, and through representations of thoughts: while Miłosz narrates his own childhood, Konwicki transforms the novel into film and shows the story through audio-visual images, at the same time also exposing himself in the role of author. With a chronotope analysis, and based on the anthropological-morphological method of film analysis, the contribution presents the methods of verbal and audio-visual representation of an adult-narrator memory on the landscape of his home region and on the time of childhood as well as defining the discussed works with the categories “spiritual autobiography” and “film-memory”.
Keywords: Czesław Miłosz, Tadeusz Konwicki, roman Dolina Isse, filmska priredba Dolina Isse, avtobiografski diskurz, duhovna avtobiografija, »film spomin«



Niko Jež: Nova dinamika slovenskega prevajanja iz poljske književnosti v zadnjih desetletjih. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 67–75.
Ob koncu prvega in na začetku drugega desetletja 21. stoletja je opazna nova dinamika v oblikovanju podobe poljske književnosti, kot jo v slovenski kulturni zavesti ustvarjajo prevodni repertoarji založb in motivacije prevajalcev. Nov ritem v procesu sodobnega spoznavanja poljske književnosti, katerega znamenja se pojavljajo že v devetdesetih letih, je rezultat spremenjenih razmer na slovenskem knjižnem trgu, uveljavljanja mlajših prevajalcev, verjetno pa je tudi izraz novih usmeritev v slovenski kulturi. Novi prevodi so izpopolnili podobo zgodnje modernistične formacije poljske književnosti, na prehodu v postmodernizem in najnovejše smeri pa začenjajo slediti aktualnim razvojnim procesom. Paradigma sodobnega subjekta, kakršno ponuja poljska literatura zadnjih desetletij, vstopa v slovenski kulturni prostor kot alternativa sodobnega srednjeevropskega vzorca, katerega del sta obe kulturi, izhodiščna in ciljna.
Ključne besede: Polish literature, translation, modernism, reception

Niko Jež: New dynamics of Slovene translation from Polish literature in recent decades. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 67–75.
At the end of the 2000s and in the early 2010s, a new dynamic is noticeable in shaping the image of Polish literature, as created in the Slovenian cultural consciousness by the translation repertoires of publishers and the motivation of translators. The new rhythm in the process of contemporary studies of Polish literature, the signs of which are evident as early as in the 1990s, is due to the changed circumstances in the Slovenian book market and the establishment of a young generation of translators, but it is probably also an expression of new orientations in Slovenian culture. New translations have improved the image of the early modernist formation of Polish literature, while, with the rise of postmodernism and recent trends, these translations are beginning to follow current evolutionary processes. The paradigm of the modern subject, as offered by Polish literature in recent decades, is entering the Slovenian cultural space as an alternative to the contemporary Central European model, to which both the source and the target cultures belong.
Keywords: poljska književnost, prevajanje, modernizem, recepcija



Miran Hladnik: Najin Gradnik. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 77–84.
Prispevek poroča o uredniških dilemah in izkušnjah Mirana Hladnika in Toneta Pretnarja pri pripravi petih knjig Zbranega dela (1984–2008) pesnika Alojza Gradnika (1882–1967).
Ključne besede: Alojz Gradnik, Tone Pretnar, critical edition, editorial principles

Miran Hladnik: Our Gradnik. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 77–84.
The paper reports on the editorial dilemmas and experiences of Miran Hladnik and Tone Pretnar in preparing five books of collected poetic works (1984–2008) by Alojz Gradnik (1882–1967) for critical edition.
Keywords: Alojz Gradnik, Tone Pretnar, kritična izdaja, redakcijski principi



Bożena Ostromęcka-Frączak: Polonica Toneta Pretnarja. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 85–90.
Članek predstavlja portret slovenskega slavista in polonista Toneta Pretnarja. Avtorica se posveča predvsem njegovemu prispevku na področju polonistike. Pretnar je predaval na Univerzi v Ljubljani, Gradcu, Varšavi, Krakovu in Katovicah. Njegovo delo obsega znanstvene študije, literarno in kulturno publicistiko, številne prevode ter izvirno poezijo. Njegove znanstvene razprave so povezane zlasti s primerjalno slovansko verzologijo in metriko v prevodih, raziskoval pa je še slovensko-poljske literarne odnose in njihovo zgodovino. Poleg tega je bil najpomembnejši slovenski prevajalec poljske literature svoje generacije. Prevedel je več kot 100 poljskih pesnikov in skoraj 12200 verzov. Skupaj z Bożeno Ostromęcko-Frączak je pripravil tudi prvi slovensko-poljski slovar na svetu (Ljubljana 1996), kot izraz priznanja pa je bilo njegovo ime uvrščeno v Leksikon raziskovalcev poljske književnosti (ur. J. Starnawski, zv. IV, Lodž 2001).
Ključne besede: Tone Pretnar, comparative Slavic theory of verse, Polish-Slovene literary relations, works in translatology, “Slovene-Polish Dictionary”

Bożena Ostromęcka-Frączak: Tone Pretnar’s Polonica. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 85–90.
The article presents a portrait of Tone Pretnar, a Slovene Slavic and Polish philologist, primarily discussing his works in the field of Polish studies. Pretnar worked at universities in Ljubljana, Graz, Warsaw, Krakow and Katowice. His works consist of scholarly studies, literary and cultural commentaries, numerous translations and original poetry. His research focuses mostly on the comparative Slavic theory of verse and metre in translation, while his second area of interest was Polish-Slovene literary relations and their history. Pretnar was the greatest Polish literary translator of his generation in Slovenia, having translated over 100 Polish poets and almost 12,200 lines of poetry. With Bożena Ostromęcka-Frączak, he published the first ever Slovene-Polish dictionary (Ljubljana 1996). In light of his achievements, his name was included in the “Słownik badaczy literatury polskiej” (“The Dictionary of Polish Literature Researchers”; ed. J. Starnawski, vol. IV, Łódź 2001).
Keywords: Tone Pretnar, primerjalna slovanska verzologija, slovensko-poljski literarni odnosi, prevodoslovne razprave, Slovensko-poljski slovar



Vlado Nartnik: Pretnarjev delež pri protistavljanju slovenščine s poljščino. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 91–93.
Tone Pretnar je v svojem kratkem življenju odločilno prispeval k uravnovešanju slovenistike na Poljskem s polonistiko v Sloveniji. Najprej je leta 1980 izšla Slovenščina za Poljake, ki jo je sestavil v sodelovanju s poljskim slovenistom Emilom Tokarzem. Nato je v sodelovanju s poljsko lektorico Bożeno Ostromęcko-Frączak do leta 1992 sestavil precej obsežni Slovensko-poljski slovar, ki je v luči vključevanja latiničnih Slovanov v zahodni gospodarski in politični prostor pomemben tudi zato, ker je poljščina tretji največji slovanski in sedmi največji evropski jezik.
Ključne besede: Slovene studies in Poland, Polish studies in Slovenia, South Slavic languages

Vlado Nartnik: Pretnar’s contribution in the juxtaposition of Slovene and Polish. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 91–93.
Despite his short life, Tone Pretnar made an essential contribution to the balance of Slovene studies in Poland and Polish studies in Slovenia. First, in 1980, he wrote a textbook entitled Slovene Language for Poles in collaboration with his Polish colleague Emil Tokarz. Then, in 1992, he compiled an extensive Slovene-Polish dictionary in collaboration with his Polish colleague Bożena Ostromęcka-Frączak. The latter is especially important due to the political and economic changes in Central Europe, and because the Polish language is the third most spoken Slavic langue and the seventh most spoken European language.
Keywords: slovenistika na Poljskem, polonistika v Sloveniji, južnoslovanski jeziki



Andrej Šurla: Toneta Pretnarja prevod sonetov Jana Nepomucena Kamińskega. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 95–104.
V bogatem prevodnem opusu Toneta Pretnarja je tudi 14 sonetov Jana Nepomucena Kamińskega, pomembnega lvovskega kulturnika iz 1. polovice 19. stoletja. Leta 1827 napisane sonete je tedanja kritika zavrnila, večje pozornosti pa jim ne namenja niti literarna zgodovina. Pretnar se je za prevod odločil zaradi avtorjevih tesnih zvez z Matijem Čopom. A medtem ko so bile Kamińskemu očitane (poleg kompozicijskih) tudi jezikovne slabosti, so Pretnarjevi prevodi jezikovno čisti in tekoči. Pozornost pritegnejo prešernizmi: citati in aluzije na pesniški jezik Franceta Prešerna. Z njimi je prevajalec pesmi uspešno lociral v čas, v katerega je kljub poznejšim poskusom oživitve zanimanja ostal zaprt izvirnik. Ni pa izključeno, da so prešernizmi tudi genialna prevajalčeva rešitev, kako v prevodu realizirati to, kar so nekateri kritiki videli v izvirniku: parodijo lirike najpomembnejšega poljskega pesnika dobe, Adama Mickiewicza.
Ključne besede: Jan Nepomucen Kamiński, Tone Pretnar, France Prešeren, literary translation, sonnet

Andrej Šurla: Tone Pretnar’s translation of the Sonnets of Jan Nepomucen Kamiński. Jezik in slovstvo. 2-3/2017. 95–104.
In the first half of the nineteenth century, Jan Nepomucan Kamiński was an important figure in Polish cultural life in Lvov. He is, however, less known as a poet. Tone Pretnar’s decision to translate fourteen of Kamiński’s sonnets into Slovene came about primarily due to his personal links with Matija Čop. His translations are probably aesthetically more powerful than the original; they are marked by a subtle and refined use of elements of the language of France Prešeren, whereby the translator succeeds in instilling into his rendering in the Slovenian language a sense of the era and the meta-literary environment in which the sonnets came into being in their original form.
Keywords: Jan Nepomucen Kamiński, Tone Pretnar, France Prešeren, literarni prevod, sonet