Prva stran



Številka 2/2019 ~ Issue 2/2019



Saša Babič in Alenka Žbogar: Uvodnik: Slovstvena in umetna literarna dediščina v luči oblikovanja kulturne identitete. Jezik in slovstvo. 2/2019. 3, 4.

Saša Babič in Alenka Žbogar: Editorial. Jezik in slovstvo. 2/2019. 3, 4.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2019|2|5-6



Katja Mihurko Poniž: Pravljice starejših slovenskih pisateljic v literarni tradiciji in vzgojno-izobraževalnem sistemu. Jezik in slovstvo. 2/2019. 5–18.
V članku predstavljamo starejše slovenske pravljičarke, ki so svoje pravljice v pripovedni prozi, v slovenščini in v knjižni obliki objavile pred drugo svetovno vojno: Leo Fatur, Marico Gregorič Stepančič, Marijano Grassellini Prosenc (ps. Anka Nikolič), Ljudmilo Prunk, Marijo Wirgler (ps. Marija Jezernik), Manico Koman, Ilko Vašte, Elzo Lešnik in Sonjo Sever. Ugotavljamo, da njihove pravljice prinašajo vsebinske, formalne in slogovne novosti v tradicijo slovenskih literarnih pravljic, čeprav sočasna kritika ni vselej prepoznala njihovih odlik. Izbrana besedila analiziramo tudi glede na možnosti obravnave pri pouku slovenščine v osnovni šoli. Navajamo možnosti didaktizacije in cilje, ki jih lahko z obravnavo besedil starejših slovenskih pisateljic dosežemo.
Ključne besede: zgodnje slovenske pravljičarke, Lea Fatur, Marica Gregorič Stepančič, Marijana Grassellini Prosenc, Anka Nikolič, Ljudmila Prunk, Marija Jezernik Wirgler, Manica Koman, Ilka Vašte, Elza Lešnik, Sonja Sever

Katja Mihurko Poniž: Fairy Tales by Early Slovenian Women Writers in the Literary Tradition and the Education System. Jezik in slovstvo. 2/2019. 5–18.
The article explores early Slovenian fairy tales by female authors who published their works in book collections prior to World War II: Lea Fatur, Marica Gregorič Stepančič, Marijana Grassellini Prosenc (pseud. Anka Nikolič), Ljudmila Prunk, Marija Wirgler (pseud. Marija Jezernik), Manica Koman, Ilka Vašte, Elza Lešnik and Sanja Sever. The fairy tales by these authors introduced innovations into the Slovenian fairy tale tradition on the levels of content, form and style, despite the fact that contemporary literary reviewers did not always recognise their merits. The article also touches upon the possible inclusion of these works in school practice following the didactical goals written in the curriculum for the subject of Slovenian language and literature in primary school.
Keywords: early Slovenian fairy tales by female authors, Lea Fatur, Marica Gregorič Stepančič, Marijana Grassellini Prosenc, Anka Nikolič, Ljudmila Prunk, Marija Jezernik Wirgler, Manica Koman, Ilka Vašte, Elza Lešnik, Sonja Sever

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2019|2|7-20



Saša Babič: Obravnava folklornih obrazcev v osnovnošolskih berilih in revijah. Jezik in slovstvo. 2/2019. 19–30.
Namen članka je pregledati in predstaviti obravnavo pregovorov in ugank kot del slovstvene folklore v osnovnošolskih revijah, ki so pogosto tudi didaktični pripomoček pri šolskem pouku, ter v berilih. V analizi sem se osredinila na omenjeno gradivo ter njihovo obravnavo sprva v otroških revijah Zmajček, Ciciban, Cicido in mladinski reviji Pil v letu 2015, nato pa še v osnovnošolskih berilih za celotno obdobje osnovne šole. Ob izpisovanju gradiva sem upoštevala predvsem enote, ki so bile namenjene prav obravnavi žanra pregovora in uganke. Če upoštevamo, da vsaj na začetku šolanja otroci še niso (povsem) kompetentni v rabi figurativnega jezika, metaforičnih konceptov in so še v procesu učenja tovrstne rabe jezika, ni bilo pričakovati, da bo stopnja rabe figurativnega jezika visoka, vsekakor pa je bila namenska obravnava folklornih obrazcev pričakovana: da bosta pregovor in uganka predstavljena tudi kot samostojen žanr. Rezultati raziskave so pokazali nasprotno: obravnavane zbirke besedil v glavnem vsebujejo zgodbe, deloma folklorne pesmi, pa še te so skromno zastopane, folklorni obrazci pa so najslabše zastopani. Ugotovitve porajajo vprašanje, koliko je nesnovna dediščina v resnici cenjena v slovenski družbi, čeprav gre za neprecenljivo dediščino: folklorni obrazci so kot del nesnovne kulturne dediščine, jezika in nabora v folklori pomemben element in kazalec družbe, njenih konceptov, vidikov in izkušenj, hkrati pa omogočajo rabo metaforičnega izražanja kot tudi figurativne rabe jezika.
Ključne besede: slovstvena folklora, pregovor, uganka, otroške revije, berila

Saša Babič: Short Folklore Forms in Readers and Journals for Primary School Children. Jezik in slovstvo. 2/2019. 19–30.
The purpose of the article is to review and present proverbs and riddles as part of folklore in primary school magazines, which are often also a didactic tool in school lessons, as well as in school readers. The analysis focuses on these materials in the children’s magazines Zmajček, Ciciban and Cicido, and in the youth magazine Pil in 2015, as well as in primary school readers for the entire period of primary school. Particular attention was devoted to units specifically intended to deal with the genre of proverbs and riddles. At least at the beginning of schooling, children are not (completely) competent in the use of figurative language and metaphorical concepts, and are still in the process of learning this use of language. It was not therefore expected that the level of use of figurative language would be high. Some folklore forms were nonetheless expected, at least as a presentation of the separate genre of proverb and riddle. However, the results of the research showed the opposite: the texts in question are mainly covered by tales, and partly by folklore songs, but even these are poorly represented, while short folklore forms are the worst represented. The findings raise the question of the extent to which the intangible heritage is truly appreciated in Slovenian society, even though it is priceless heritage: folklore forms are an important element and indicator of society, its concepts, aspects and experiences as part of the intangible cultural heritage, language and composition in folklore. At the same time, they enable the use of metaphorical expression and the figurative use of language.
Keywords: folklore, proverb, riddle, children magazines, school readers

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2019|2|21-32



Alenka Žbogar: Slovensko ljudsko slovstvo in antična književnost pri pouku književnosti. Jezik in slovstvo. 2/2019. 31–40.
Članek analizira zastopanost slovenskega ljudskega slovstva ter antične književnosti pri pouku književnosti v tretjem triletju in v gimnaziji. Predlagana so nekatera doslej spregledana umetnostna besedila, ki bi jih bilo smiselno v šoli obravnavati medpredmetno (zlasti s poukom zgodovine), pojmi za interpretacijo, metode dela in oblike učenja. Tako osnovnošolski kakor gimnazijski učni načrt za slovenščino poudarjata medpredmetno povezovanje in razvijanje digitalne zmožnosti. Natančneje je predstavljena t. i. metoda obrnjenega učenja ter možnosti njene uporabe pri pouku književnosti.
Ključne besede: slovensko ljudsko slovstvo, antična književnost, pouk književnosti v tretjem triletju in v gimnaziji, metoda obrnjenega učenja, medpredmetno povezovanje

Alenka Žbogar: Slovenian Folk Heritage and Ancient Literary Texts in Literature Classes. Jezik in slovstvo. 2/2019. 31–40.
This article analyses the representation of Slovenian folk literature and ancient literature in literature classes in the last three grades of primary school and in secondary school. Some of the (probably unjustifiably) overlooked literary texts are proposed for teaching literature (in particular through interdisciplinary- oriented classes of history and literature). Several interpretation concepts, methods of teaching and forms of learning are explained. Both the primary and the secondary school curricula for teaching Slovenian literature and language emphasise interdisciplinary teaching and the development of digital competencies. The method of so-called flipped learning is presented in more detail, along with the possibility of its use in literature classes.
Keywords: Slovenian folk literature, ancient literature, literature classes in the last three grades of primary school and in secondary school, flipped learning, interdisciplinary teaching

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2019|2|33-42



Marjetka Golež Kaučič: Slovenska ljudska balada v srednješolskem izobraževanju – pastorka književnosti? Jezik in slovstvo. 2/2019. 41–57.
Prispevek na podlagi pregleda in analize izbranih slovenskih učnih načrtov, beril, učbenikov in e-učbenikov srednješolskega izobraževalnega procesa poskuša ugotoviti, kako in na kakšen način je predstavljena slovenska ljudska balada, njene značilnosti, posebnosti, in kakšne primere in njihove analize ponujajo te publikacije ter izkušnje nekaterih srednješolskih učiteljic. Ob tem se ozre tudi v evropski in ameriški izobraževalni prostor, kjer predstavi vključitev znanja o folklori tako na dodiplomski ravni za tiste, ki poučujejo folkloro in balado, a tudi, kako je v nekaterih primerih vedenje o folklori/baladi predstavljeno v učnih načrtih. Ugotavlja, da učni načrti in publikacije, ki prinašajo znanje o slovenski ljudski baladi, potrebujejo revizijo, hkrati pa opozarja, da brez multidisciplinarnega pogleda na slovensko ljudsko balado v današnjem času ne gre. Ker meni, da je ta umetnostni žanr izjemnega kulturnega pomena, ponuja, ob predlogih za izboljšanje izobraževanja o ljudski baladi, sodelovanje folkloristov in folkloristk.
Ključne besede: slovenska ljudska balada, srednješolski izobraževalni proces, poučevanje, žanr, klasifikacija in identifikacija, interpretacija učni načrti, publikacije, folklora, folkloristi_ke

Marjetka Golež Kaučič: The Slovenian Folk Ballad in Upper-Secondary Education – the Stepdaughter of Literature? Jezik in slovstvo. 2/2019. 41–57.
The article attempts to determine how and by what means the Slovenian folk ballad is presented in the upper-secondary education process, based on a review and analysis of selected Slovenian curricula, including handbooks, textbooks and e-textbooks. For this purpose, we focus on the characteristics and features of the Slovenian ballad, as well as on the examples and their analysis offered in these publications. We also examine the experiences of some upper-secondary school teachers in regard to the topic. At the same time, the article focuses on the European and American educational space, introducing the inclusion of knowledge of folklore at the undergraduate level for those who teach folklore and the ballad, as well as cases of how this knowledge is presented in international curricula. It is concluded that the curricula and publications that bring knowledge about the Slovenian folk ballad need revision, and that a multidisciplinary view of the Slovenian folk ballad is required. The author believes that this art genre is of exceptional cultural significance and offers suggestions for improving education about folk ballads and the participation of folklorists.
Keywords: Slovenian folk ballad, upper-secondary education, teaching, genre, classification and identification, interpretation, curriculum, folklore, folklorist

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2019|2|43-59



Milena Mileva Blažić: Motiv mesta Ljubljana v slovenski (mladinski) književnosti – Literarna Ljubljana. Jezik in slovstvo. 2/2019. 59–78.
Izhodišče članka, ki je sestavni del raziskovalnega projekta, je teza, da so v sodobnem času, posebej po vključitvi Republike Slovenije v Evropsko unijo leta 2004, nacionalni jeziki, literatura in kultura postali še pomembnejši. Literarna veda se je v 19. in 20. stoletju navezovala na (literarno) zgodovino, ob koncu 20. in začetku 21. stoletja pa je večji pomen dobila geografija. Tako ena izmed smeri predstavlja povezavo mladinske literarne vede z geografijo oz. meddisciplinarno povezovanje, ki ga Juvan imenuje prostorski obrat v literarni vedi. Slovensko etnično ozemlje je večjezično in večkulturno, saj je združevalo različne kulture, kar se je v slovenski mladinski književnosti odražalo v obliki literarne kulture. Tako je tudi slovenska mladinska književnost vplivala na prostor slovenske literarne kulture, z različnimi poimenovanji po osebah in literarnih likih. Gre za vplivanje prostora na slovensko mladinsko književnost (npr. motiv Ljubljane v slovenski mladinski književnosti, planinske pripovedke o Kekcu ipd.) in obratno, vpliv izvirne slovenske mladinske književnosti na prostor (poimenovanje spomenikov in spominskih obeležij po mladinskih pisateljih in/ali junakih). Članek se osredotoča na obdobje slovenske mladinske književnosti, predvsem na mladinske klasike (F. Prešeren, F. Levstik), sodobne klasike (K. Brenk, N. Grafenauer, L. Kovačič, S. Makarovič) in sodobnike (M. Komelj, P. Svetina, A. Štefan, J. Vidmar idr.).
Ključne besede: mesto, Ljubljana, pravljice, J. W. Goethe, slikanice

Milena Mileva Blažić: The Motive of the Ljubljana City in Slovenian (Youth) Literature – Literary Ljubljana. Jezik in slovstvo. 2/2019. 59–78.
The starting point of the article, which forms an integral part of a broader research project, is the thesis that, in modern times, especially after Slovenia’s accession to the European Union in 2004, national languages, literature and culture have become even more important. In the nineteenth and twentieth centuries, literary studies related to (literary) history, while at the end of the twentieth and the beginning of the twenty-first century, geography gained a new meaning. Thus, one of the research areas is the connection between youth literary studies and geography, i.e., the interdisciplinary connection that Juvan calls the spatial turn in literary scholarship. The Slovenian ethnic territory is multilingual and multicultural; it has belonged to different cultures, which is reflected in Slovenian youth literature as a literary culture. At the same time, Slovenian youth literature has also influenced the area of Slovenian literary culture, by naming various things after persons and literary characters. This is the interaction of space with Slovenian youth literature (e.g., the motif of Ljubljana in Slovenian youth literature, mountain stories about Kekec, etc.) and vice versa, i.e., the influence of original Slovenian youth literature on the physical space (naming of monuments and memorials after youth writers and/or characters). The article focuses on the period of Slovenian youth literature, and in particular on youth classics (F. Prešeren, F. Levstik), contemporary classics (K. Brenk, N. Grafenauer, L. Kovačič, S. Makarovič) and contemporaries (M. Komelj, P. Svetina, A. Štefan, J. Vidmar, etc.).
Keywords: city, Ljubljana, fairy tales, J. W. Goethe, picture books

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2019|2|61-80



Monika Kropej Telban: Pripovedna pot po Ljubljani. Slovstveno izročilo kot del ogleda mesta. Jezik in slovstvo. 2/2019. 79–94.
V članku je na osnovi raziskave pripovedništva, ki se navezuje na izbrane lokacije v centru Ljubljane, predstavljena »pripovedna pot« po Ljubljani, v katero so vključene zgodbe o znamenitostih Ljubljane. Pripovedno izročilo je del identitete lokalnih družbenih skupin, saj vsebuje mnogo informacij o življenjskih razmerah, mišljenju in čutenju ljudi v času, ko je nastajalo in se prenašalo dalje. Predstavitve pripovedne dediščine prek ustne performance imajo velik potencial v kulturni, turistični in izobraževalni ponudbi, saj pomagajo obiskovalcem oz. občinstvu, da si lažje predstavljajo preteklo življenje in dogodke v določenem času in okolju; na ta način posredovano izročilo se tudi bolj vtisne v spomin. Predstavljena »pravljična pot po Ljubljani« je osmišljena predvsem kot dopolnilo pri šolskem pouku in turističnem vodstvu za publiko vseh starosti. Preko nje so udeleženci seznanjeni tako z lokalnim izročilom kot tudi z ljudskim pripovedništvom v smislu prenašanja sorodnih motivov v širšem evropskem prostoru.
Ključne besede: pripovedništvo, slovstvena folklora, lokalne pripovedi, Ljubljana, izobraževanje, turistične poti

Monika Kropej Telban: A Storytelling Tour of Ljubljana. Narrative Heritage as Part of Sightseeing. Jezik in slovstvo. 2/2019. 79–94.
Based on a study of various stories regarding select locations in the centre of Ljubljana, Slovenia’s capital city, the article presents a Storytelling Tour of Ljubljana – a walking tour that includes the most important sights in the centre of Ljubljana. This narrative legacy is part of the identity of local social groups. It presents information regarding the living conditions, mentality and emotionality of the people for the periods in which they were both created and passed on. Presenting this narrative legacy as an oral performance has great potential for the cultural, tourist and educational range of activities on offer. In this way, the tourists/participants can really vividly imagine the lifestyle of the local population and learn about their narrative culture. Moreover, the information and tales presented in this way are far more memorable. The Storytelling Tour of Ljubljana was designed to complement the official school curriculum, as well as to enrich the tourist experience of visitors of all ages. Participants in the tour have an opportunity to become familiar with the local folklore and the broader tradition of oral heritage, observing how specific motives were passed on orally both in the local community and within the framework of the broader European storytelling heritage.
Keywords: narrative culture, verbal folklore, Ljubljana, local legends, education, tourist tours

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2019|2|81-96



Barbara Ivančič Kutin: Tematske poti in drugi izkustveni didaktični pristopi pri obravnavi folklornih besedil v osnovni šoli. Jezik in slovstvo. 2/2019. 95–108.
V prispevku so najprej predstavljeni sodobni načini vključevanja folklornega besednega izročila v kulturo in turizem. Ta ponudba pogosto temelji na konceptu, da obiskovalci spoznavajo folklorne pripovedi in drugo lokalno/nacionalno izročilo »na licu mesta« (in situ). Zaradi izkustvenega učinka so ti pristopi učinkoviti tudi kot didaktična metoda pri obravnavi folklornih besedil v šoli. To je potrdila anketna raziskava o poznavanju lokalnega pripovednega izročila, ki je bila izvedena leta 2013, nato pa še leta 2018 med bovškimi osnovnošolci.
Ključne besede: folklorne pripovedi, ustno slovstvo, Bovško, pouk književnosti, didaktične metode

Barbara Ivančič Kutin: Thematic Trails and Other Experiential Didactic Approaches to Teaching Verbal Folklore in Primary School. Jezik in slovstvo. 2/2019. 95–108.
The article presents modern ways of including folk tales in culture and tourism. The tourist offer often gives visitors an opportunity to become familiar with folk tales and other local/national oral heritage in situ. Thanks to its experiential effect, this approach is also effective as a didactic method for folklore texts in schools. This was also confirmed by research undertaken first in 2013 and again in 2018. Pupils from Bovec Primary School were given a questionnaire aimed at determining how well they knew the local oral storytelling tradition.
Keywords: folktales, oral storytelling tradition, the Bovec region, teaching literature, didactic methods

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2019|2|97-110



Katja Hrobat Virloget: Ocene in poročila: Barbara Ivančič Kutin: Krivopete. Divje žene z nazaj zasukanimi stopali v slovenskem folklornem izročilu. Jezik in slovstvo. 2/2019. 109, 110.

Katja Hrobat Virloget: Reviews and Reports: Barbara Ivančič Kutin: Krivopete. Wild women with backwards turned feet in the Slovenian folklore tradition. Jezik in slovstvo. 2/2019. 109, 110.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2019|2|111-112



Tina Lengar Verovnik: Ocene in poročila: Mednarodni simpozij Poučevanje govora . Jezik in slovstvo. 2/2019. 111, 112.

Tina Lengar Verovnik: Reviews and Reports: International Symposium Teaching Speech. Jezik in slovstvo. 2/2019. 111, 112.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2019|2|113-114



Markéta Dosoudilová: Ocene in poročila: Zdeňka Kohoutková: Češko glasoslovje, besedotvorje in oblikoslovje: delovni zvezek. Jezik in slovstvo. 2/2019. 113, 114.

Markéta Dosoudilová: Reviews and Reports: Zdeňka Kohoutková: Czech Phonetics, Word Formation and Morphology: Workbook. Jezik in slovstvo. 2/2019. 113, 114.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2019|2|115-116